Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja, da so vlada in celotna politika prepoznali neustreznost in škodljiv vpliv nove metodologije omrežnin na odjemalce.

10. januarja 2025

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja, da so vlada in celotna politika prepoznali neustreznost in škodljiv vpliv nove metodologije omrežnin na odjemalce. Predlogi ELESa glede spremembe same metodologije gredo v smeri predlogov GZS, predlaganih že marca 2024 – manjše število časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk. Nikakor pa se generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ne strinja s predlogi ELESa, da se samo ‘popravi’ sedanji režim. »Potrebno je začasno vzpostaviti star sistem obračunavanja omrežnin, pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, pred uvedbo izvesti analize učinkov, zagotoviti večletno prehodno obdobje, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo, ter upoštevati specifike gospodarstva,« je jasna.

Delna ali celotna oprostitev plačila stroška za moč za najdražji 1. časovni blok za odjemalce v visoki sezoni po prepričanju GZS ne bo razbremenila dela gospodarstva z najvišjimi podražitvami, saj so pri teh podjetjih najvišja povečanja stroškov ne za moč, ampak postavke za energijo (celo 4-6-kratna). GZS zato državo in regulatorje poziva, da:

1. začasno vzpostavi star sistem obračunavanja omrežnin.
2. v tem času pripravi nov akt s spremenjeno metodologijo, ki bo zagotavljala upoštevanje vseh zakonskih določb in priporočil ter omrežnega kodeksa ACER (evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev).
3. za nov akt regulator izvede ocene učinka nove metodologije na vse deležnike ter zagotovi ustrezno večletno prehodno obdobje, ki bo omogočilo vsem uporabnikom, da se lahko prilagodijo spremembam omrežninskega sistema.
4. se pri novem sistemu upoštevajo tudi specifike in potrebe gospodarstva ter breme aktivnega odjema bolj sorazmerno porazdeli med odjemalce in elektro operaterje.

Tako, kot se je država odločila za spodbujanje obnovljivih virov energije in blažitev posledic za lastnike sončnih elektrarn, se bo morala odločiti tudi, ali želi v Sloveniji imeti industrijo materialov (energetsko intenzivna), ki je ključna za delovanje tudi ostalega dela gospodarstva. Če DA, potem pričakujemo, da bo vlada in regulator v novem omrežninskem sistemu upošteval specifike te industrije.

»Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je prva in ključna organizacija, ki je že marca lani prvič opozorila na nepravičen in z zakonodajo neskladen nov omrežninski sistem,« je na današnji novinarski konferenci spomnila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da bi se »celotni razpravi in zapletom v zadnjih dneh in tednih lahko izognili, če bi Agencija za energijo upoštevala zakonodajo, realne razmere v praksi ter prisluhnila dobronamernim strokovnim argumentom ključnih deležnikov, ki uporabljajo energetski distribucijski sistem.«

Dejanski stroški po uvedbi novega sistema

GZS je po uvedbi novega sistema opravila analizo dejanskih stroškov na podlagi prejetih računov podjetij, ki so sodelovala v analizi. Ta je pokazala, da so dejanski dvigi stroškov v delu gospodarstva primerljivi z napovedmi GZS iz analize, opravljene še pred uvedbo sistema. Največje povprečne letne dvige je zaznati pri podjetjih, ki so na visoki ali srednji napetosti. Pri tem smo zajeli 79 odjemnih mest (posamezno podjetje ima lahko več odjemnih mest) oziroma 58 podjetij.

Kot je podrobneje pojasnila vodja področja za problematiko omrežnin na GZS Andreja Čerče, je analiza vpliva novega sistema obračuna omrežnin na poslovne odjemalce po uveljavitvi nove metodologije pokazala v povprečju večje relativno zvišanje glede na staro metodologijo pri uporabniški skupini 4 (visoka napetost), kjer znaša ocenjen povprečni dvig na letni ravni 163 %. Pri uporabniški skupini 2 – na srednji napetosti (2.500 letnih obratovalnih ur) je ocenjeni povprečni dvig na letni ravni 120 % [med -20 % in 587 %], pri uporabniški skupini 2 – na srednji napetosti je 63 % [med -21 % in 986 %], pri uporabniški skupini 3 – na srednji napetosti na zbiralkah pa 48 % [med 7 % in 90 %]. Najmanjši dvigi ali v določenih primerih pocenitve so v uporabniških skupinah 1 in 0.

Pravno mnenje

Akt o omrežninah tudi po ugotovitvah vlade ni skladen z evropsko in nacionalno zakonodajo, priporočili ACER in sprejetimi nacionalnimi strategijami na področju energetike. Kot je izpostavila generalna direktorica, je GZS na pobudo podjetij naročila tudi pravno mnenje ugledne odvetniške pisarne, ki je pripravila pravno mnenje. Ta poudarja vprašanje skladnosti akta z ustavo v več delih, saj novi sistem omrežnin nesorazmerno in protipravno posega v pravice podjetij.

Odziv na navedbe v javnosti

»Glede navedb člana sveta agencije, da bi za vrnitev na stari režim omrežnin potrebovali polovico leta, želimo poudariti, da imamo od elektrooperaterjev verodostojne neuradne informacije, da je prehod na star sistem obračunavanja na njihovi strani mogoč v zelo kratkem času – govorimo o nekaj dnevih). Na strani dobaviteljev prehod prav tako ne bi pomenil večjega zalogaja, saj so nekateri uporabniki še vedno merjeni po starem sistemu in še nimajo nameščenih t. i. pametnih števcev,« je dejala Vesna Nahtigal. Dotaknila pa se je tudi izjav agencije, da naj bi star sistem omrežnine energetsko intenzivnim podjetjem nalagal nesorazmerno majhen del stroškov omrežja. Temu delu industrije se je obračunska moč določila tako, da se je v obdobju dveh ur vsak dan (med 8. in 10. uro) upoštevalo povprečje treh najvišjih doseženih koničnih moči – torej v tem času je bila zanje elektrika najdražja, saj je bilo omrežje takrat najbolj obremenjeno. Nekatera podjetja so v teh urah obratovala enako, druga pa so v teh urah poskušala uporabljati manj energije, za kar so morala prilagoditi proizvodnjo. »S tem so doprinesla k manjši obremenitvi omrežja – danes pa tem podjetjem očitamo, ker so prispevala k razbremenitvi omrežja v času, ko je bilo to potrebno,« je še povedala.

Sporni vidiki novega sistema obračunavanja omrežnin

1. Razporeditev in trajanje posameznih časovnih blokov ter stroškovno razlikovanje med posameznimi časovnimi bloki poslovnim odjemalcem ne omogočajo prilagoditve. To še posebej velja za industrijo, ki dela 24 ur 7 dni na teden, kar ji močno povečuje stroške poslovanja.

[Stroški med posameznimi časovnimi bloki so tako nizki, da odjemalce ne stimulira, da bi več energije porabljal v časovnih blokih, ko bi naj bilo omrežje manj obremenjeno.]

1. Po ocenah GZS so bila spregledana priporočila evropskega regulatorja ACER.
   • Primer: Ni bilo zagotovljeno večletno prehodno obdobje – tarifne postavke so bile znane šele novembra 2023 – šele takrat smo imeli vse informacije za izračun novih stroškov in prilagoditve – prehodno obdobje za prilagoditev manj kot 1 leto.
   • Ni bilo zagotovljeno postopno spreminjanje tarif, da bi se poslovni subjekti lahko prilagodili.
2. Akt je sporen tudi z vidika evropske in nacionalne zakonodaje (Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE), Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije), ki pravi, da morajo stroški omrežnine odražati dejanske stroške in da te cene ne smejo zajemati stroškov, ki niso povezani z uporabo omrežij.
   • Največje povišanje omrežnine namreč sedaj plačujejo podjetja, ki sploh NE obremenjujejo distribucijskega omrežja. Industrija je večinoma priklopljena neposredno na srednje in visoko napetostno prenosno omrežje, ki je zmogljivo in robustno. Iz tega vidika ne potrebuje velikih vlaganj.
   • Nov sistem predvideva obračunavanje presežne moči v 15 minutnem intervalu na podlagi vnaprej določenih faktorjev utežitve, namesto obračunavanja po dejansko doseženi moči.
3. Že pred uvedbo omrežninske reforme smo pripravili prvo analizo in opozorili, da bo nov sistem povzročil dvig stroška omrežnine za 2-4 x  pri podjetjih na srednji in visoki napetosti. Sistem omrežnin bo najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija.
   • Tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je pripravljal podlago za nov sistem omrežnin,  je Agencijo že pred uvedbo opozoril, da nova omrežnina prav za  odjemalce na srednje in visoko napetostnem prenosnem omrežju, prinaša nesorazmerne obremenitve, ne zasleduje kriterija odražanja stroškov, zato bi bilo potrebno razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov.

     

     

     VIR: GZS