Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v nedeljo, 12. januarja, praznuje 174 let delovanja. Kot najstarejše, največje in najvplivnejše združenje gospodarstva v Sloveniji ostaja pomemben akter pri oblikovanju gospodarskih politik, krepitvi konkurenčnosti ter ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja.

Ljubljana, 10. januar 2025 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v nedeljo, 12. januarja, praznuje 174 let delovanja. Kot najstarejše, največje in najvplivnejše združenje gospodarstva v Sloveniji ostaja pomemben akter pri oblikovanju gospodarskih politik, krepitvi konkurenčnosti ter ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja.

»174 let delovanja je dosežek, ki priča o trajni zavezanosti slovenskemu gospodarstvu in podjetnikom,« je ob tej priložnosti poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. »Naš cilj je enak kot ob ustanovitvi – povezovati, zastopati in podpirati slovensko gospodarstvo, da skupaj premagujemo izzive in izkoriščamo priložnosti v globalnem okolju za dobro vseh nas – zaposlenih, njihovih družin, lastnikov in nenazadnje najširše družbe in naše države. Ne smemo pozabiti: če gre dobro gospodarstvu, gre dobro tudi ljudem in državi.«
Generalna direktorica Vesna Nahtigal je k temu dodala: »GZS je vedno bila in bo tudi v prihodnje transparentna, strokovna in profesionalna institucija. Čeprav hočejo nekateri prikazati, da smo zagovorniki kapitala, si iskreno prizadevamo za stabilno, razvojno in konkurenčno naravnano poslovno okolje v Sloveniji. Z našimi aktivnostmi ne doprinašamo samo k dobrobiti poslovnih subjektov članov GZS, ampak tudi k širšemu gospodarstvu in slovenski družbi.«  
GZS je v svoji zgodovini spremljala in sooblikovala prelomne procese – od industrializacije in gospodarskega prestrukturiranja do digitalne transformacije in zelenega prehoda. S svojim čezsektorskim delovanjem zastopa uravnotežene interese gospodarstva kot celote, hkrati pa tudi specifične branžne in regionalne interese. Ob tem pa ponuja vrsto poslovno podpornih storitev za podjetja vseh velikosti.
Leto 2024 je bilo zaznamovano z intenzivnim dialogom z vlado in doseganjem konkretnih premikov. Med ključnimi dosežki izstopajo:

• Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost: Reprezentativne gospodarske zbornice bodo nosilke podpornega okolja za raziskave, razvoj in inovacije; določena pa je bila tudi vsaj 25-odstotna podpora aplikativnim projektom s konkretnimi učinki v gospodarstvu in družbi.
• Zaposlovanje tujcev: Sprejet interventni zakon je pospešil postopke na upravnih enotah in olajšal zaposlovanje brez dodatnih administrativnih bremen za delodajalce. Sedaj si GZS prizadeva za vzpostavitev tovrstne sistemske rešitve.
• Evidentiranje delovnega časa: Vpeljane so bile izboljšave v prvotno različico zakona, čeprav ostaja prostor za optimizacijo glede na sodobne načine dela.
• Shema skrajšanega delovnega časa: Sprožena je bila priprava zakona za primere gospodarske krize podjetij, kjer GZS intenzivno sodeluje s predlogi rešitev.
• Davčne olajšave za mlade strokovnjake: Korak v pravo smer pridobivanja visoko usposobljenih kadrov, vendar premalo ambiciozen in selektiven ukrep.
• Energetika: Podaljšanje proizvodnje električne energije v TEŠ in ohranitev konkurenčnosti cen toplote. Ostajajo pomisleki glede skrajšanja časovnice zaprtja.

Pogled naprej

V letu 2025 bo GZS osredotočena na reforme davčnega, pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki so nujne za ohranitev konkurenčnosti gospodarstva. Pomemben fokus predstavljajo tudi energetski izzivi, saj je stabilna in kakovostna energija po ugodnih cenah ključna za konkurenčnost podjetij. Prav tako bo pomembna podpora gospodarskim panogam, ki se bodo znašle v krizi zaradi zmanjšanja poslovanja in spreminjajočih gospodarskih razmer, ukrepi na področju zagotavljanja kadrov ter zmanjševanje administrativnih in finančnih bremen podjetij.

»Slovensko gospodarstvo tekmuje na globalnem trgu, zato je ključnega pomena, da z vlado oblikujemo rešitve, ki bodo znižale obdavčitev dela, spodbudile raziskave in razvoj ter privabile ključne kadre,« je dodal Šimonka.

GZS ostaja zavezana svojemu temeljnemu poslanstvu – zastopanju interesov članov.

Zgodovina prelomnic - 174 let prizadevanj za konkurenčnost in razvoj

V vseh obdobjih delovanja je rdeča nit prizadevanj GZS zastopanje interesov članov in krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

V 19. stoletju je zbornica igrala ključno vlogo pri spodbujanju gospodarskega razvoja, povezovanju podjetij ter vključevanju avstrijskega gospodarstva v evropske in svetovne tokove. Pomembno delo je opravila na področju organiziranja trgovskega in obrtnega šolstva, pri ustanavljanju obrtnih zadrug, novih trgovskih in industrijskih podjetij ter pri predstavljanju na svetovnih razstavah in sejmih.

V dvajsetem stoletju je vodila poseben davčni kataster, pospeševala strokovno šolstvo, svetovala članom glede napredka organizacije in poslovanja, pridobila določena javna pooblastila … Ustanovila je Gospodarski vestnik ter izobraževalna centra – Center za zunanjo trgovino Radenci in Center Brdo, sklad za razvoj managementa. Bila je tudi med prvimi v Sloveniji z lastno spletno stranjo. Leta 1969 pa je uvedla nagrado za izjemne gospodarske dosežke, ki jo danes poznamo kot Nagrado GZS.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je GZS postala nacionalna gospodarska zbornica neodvisne države ter aktivno sodelovala v predpristopnih pogajanjih za članstvo v Evropski uniji.

Že leta 1995 je bila sopodpisnica prvega socialnega sporazuma, ki je predvideval aktivno vlogo zbornice pri odločanju o vprašanjih s področja ekonomskega sistema in ekonomske politike.

Po zakonu o gospodarskih zbornicah je GZS od leta 2006 zbornica s prostovoljnim članstvom, status reprezentativne zbornice pa je prejela leta 2008.

V zadnjih letih se zavzema predvsem za nov razvojni zagon in izvedbo tistih strateških reform, ki so nujne za ohranjanje vzdržnosti javnih financ in oblikovanje boljšega poslovnega okolja.

GZS je članica Ekonomsko socialnega sveta in Evropskega ekonomsko socialnega odbora. Je tudi podpisnica prek 20 kolektivnih pogodb dejavnosti. Od leta 1992 je članica Združenja evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES), ki danes predstavlja 20 milijonov podjetij po vsej Evropi, od leta 2001 pa tudi članica Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu kot največje svetovne poslovne organizacije za pospeševanje liberalizacije svetovne trgovine in oblikovanje mednarodnega avtonomnega gospodarskega prava.

VIR: GZS