Odločba Ustavnega sodišča Banki Slovenije omogoča, da nadaljuje z dejavnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno urejanje problematike razveljavljenega zakona. 

Korake v tej smeri smo namreč naredili z angažiranjem skupine neodvisnih, uglednih strokovnjakov iz Slovenije in tujine, ki je na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotnega državnega sistema, pripravila nabor predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj. Skupina, ki so jo sestavljali prof. dr. Miha Juhart, dr. Miro Prek, prof. dr. André Prüm in g. Franc Testen, je svoje delo opravila v dveh delih. 

S prvim delom je zaključila maja lansko leto, ko je svoje poročilo predstavila politični in širši javnosti.

V drugi fazi svojega delovanja je skupina pripravila predlog zakonskih rešitev, ki so skladna z evropskim pravnim redom in ustavno ureditvijo Republike Slovenije. 

Ključni poudarki zakonskih rešitev so naslednji:

-    Republika Slovenija ustanovi sklad, ki bo tožena stranka v odškodninskih postopkih.
-    Ustanovitveno premoženje za delovanje sklada zagotovi ustanovitelj.
-    Nadzorni svet imenuje direktorja sklada.

Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na spletni strani objavi povzetke odločb in drugih pomembnih dokumentov.

Ministrstvo, pristojno za finance, za vsako banko, ki je ji bil izrečen izredni ukrep, vzpostavi virtualno podatkovno sobo in objavi upoštevne dokumente. Vstop se beleži. Upravlja jo ATVP.

-    Tožnik tožbo, s katero zahteva plačilo odškodnine, vloži zoper Sklad.
-    Zoper ATVP, ki upravlja s podatkovno sobo, lahko hkrati s tožbo vloži predlog, naj sodišče ugotovi, da je tožnik nekdanji imetnik.

-    Tožbo je treba vložiti v sedmih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe.
-    Sklad mora na tožbo odgovoriti v šestih mesecih od vročitve sodbe.

-    Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi (z namenom skupnega obravnavanja) vse pravde, v katerih tožniki uveljavljajo odškodninsko varstvo po tem zakonu in se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije. O vseh združenih pravdah izda sodišče skupno sodbo.
-    Po združitvi pravd ima sodišče možnost izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče izbere po eno ali več tožb nekdanjih imetnikov in jih združi v obravnavanje v vzorčnem postopku.
-    Republika Slovenija in Banka Slovenije nastopata v pravdi kot stranska udeleženca na strani Sklada.
-    Banka Slovenije zagotavlja vse gradivo za vodenje postopka in uspešno pravdanje Sklada.
-    Sodišče lahko imenuje skupino izvedencev.

-    Sodišče najprej izda sodbo, s katero ugotovi, ali obstoji obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznostih (sodba o podlagi).
-    Vsak nekdanji imetnik lahko v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe o podlagi vloži zahtevek o višini škode. O zahtevku odloča krajevno pristojna upravna enota.
-    Nekdanji imetnik je upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil. 
-    Odškodnine se obrestujejo.

Banka Slovenije skladu povrne zneske, če je sama resno kršila svojo dolžnost skrbnega ravnanja ali so to storile osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v njenem imenu.

V Banki Slovenije ob današnji predstavitvi dela skupine neodvisnih strokovnjakov še pojasnjujemo, da je ključni namen predloga zakonskih rešitev ta, da bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Na ta način je Banka Slovenije poskušala prispevati svoj delež k ureditvi perečih, dolgo prisotnih nerazrešenih težav, ki povzročajo motnje v delovanju finančnega sistema in glede katerih deležnikom (med njimi predvsem nekdanjim imetnikom) doslej ni uspelo uporabiti sredstev učinkovitega pravnega varstva.

Slika: Ključni poudarki zakonskih rešitev

VIR: Banka Slovenije