Po odlični turistični sezoni, v kateri so v šestih mesecih prevozili debelih 40.000 kilometrov, smo za kratka mnenja zaprosili člane ekipe Visit GoodPlace iz Ljubljane.

S Ford Transitom se odlično razumeva od prvega dne. Je natančno tak, kot ga potrebujemo: dovolj velik za potnike in njihovo prtljago, dovolj močan, da brez napora vleče tudi polno prikolico koles (električna niso več tako lahka!) in hkrati ne prevelik, da bi z njim imel težave pri dostavi v, denimo, Piran. Pravzaprav bi spremenil le dve stvari: namesto bočnih bi želel enojna dvižna prtljažna vrata in namesto enojnega sedeža v prvi vrsti bi rajši imel klop za dva. A ga lahko kar naročimo?

Po letu uporabe lahko zaključim, da ima naš Ford Transit dovolj močan motor, da se lahko lotiš prehitevanja tudi ko je polno obtežen (kar pri našem prejšnjem stroju ni bilo pravilo). Je stabilen, lepo vodljiv, notranjost je urejena po mojem okusu – skromno elegantna in zelo funkcionalna. Zelo dobrodošli so mnogi USB priključki, saj pri našem delu neprestano polnimo telefone, navigacijske naprave ali walki-talkije, in pa prostoren (podaljšan) prtljažnik. Mislim, da odlično ustreza našim potrebam. Škoda edino, da v prvi vrsti ni klopi za dva potnika, včasih bi se nas peljalo tudi devet ali pa šest, ko v zadnji vrsti ni sedežev.

Sam do avtomobilov ne gojim nekih čustev, pomembno je, da služijo svojemu namenu. In skozi te oči je Ford Transit točno tak, kot ga v našem podjetju potrebujemo. Dovolj prostoren, da se lahko pelje pet potnikov in vsa njihova kolesa (brez zadnje vrste sedežev) in tudi dovolj močan, da lahko pri osmih potnikih zapnemo polno prikolico koles in mu na avtocesti navkreber mimo Sežane ne zmanjka sape. Hkrati je dovolj lep, zunaj in znotraj, ter udoben, da ti z njim ni nerodno pobrati skupine turistov pred luksuznim hotelom v centru Ljubljane.

Kot dolgoletnemu lastniku (starejših) kombijev mi je všeč, da kljub nekaj nujnih in uporabnih sodobnih pripomočkov (tempomat, bluetooth, USB vtičnice, …) Transit izza volana ostaja, hja, kako bi rekel – praktičen in analogen. Vsa stikala so tam, kjer morajo biti, v oči ti ne svetijo gigantski LED zasloni (tudi onega na sredinski konzoli lahko s pritiskom na TIPKO izklopiš), razgled na vse strani kombija je kombijevsko odličen. Preseneča tudi to, kako kljub zelo zmogljivemu motorju poraba dizla ostaja zmerno varčna – okrog osmih litrov na sto prevoženih kilometrov. Moti me pravzaprav le to, da se prtljažna vrata odpirajo na stran in ne navzgor, kar pride zelo prav, če kolesa nalagaš v dežju.

Z našim belim kombijem, ki ga fantje tako pogosto hvalijo, sem se peljala samo dvakrat – pa še to v drugi vrsti sedežev. Prostora je res ogromno, obenem v avtu nimaš občutka, da se pelješ v delovnem stroju, ampak je udobje čisto primerljivo z osebnim avtomobilom. Upam, da mi ga izven sezone zaupajo za kak izlet.

VIR: Ford