Ob izidu knjige Harro in Libertas bo na povabilo Mladinske knjige Slovenijo obiskal pisatelj Norman Ohler.
V torek, 13. septembra, ob 18.00 vas vabimo v Mestno knjigarno v Mariboru, kjer bo pogovor s pisateljem vodila novinarka in televizijska voditeljica Ksenija Horvat.
V sredo, 14. septembra, ob 19.00 bo avtor nadaljeval obisk v Kopru, kjer bo v knjigarni Dom knjige njegova gostiteljica prevajalka in novinarka Breda Biščak.
Prosimo za potrditev udeležbe na dogodku in rezervacijo terminov za intervju z avtorjem: maja.lihtenvalner@mladinska-knjiga.si; 031 424 575.
O knjigi Harro in Libertas, Zgodba o ljubezni in odporništvu
Knjiga prinaša literarni portret mladega para, ki je vodil nemško odporniško oziroma protinacistično gibanje pred in med drugo svetovno vojno. Glavna junaka zgodovinske monografije sta Harro Schulze-Boysen, uslužbenec obveščevalne službe rajhovskega ministrstva za letalstvo, in njegova žena Libertas Haas-Heye, katere družina je prijateljevala s Hermannom Göringom: njuna tragična zgodba ponuja enkraten vpogled v svet mladih, liberalnih Berlinčanov, katerih svobodomiselni način življenja se je znašel v primežu nacizma, ki se je postopoma polastil vseh vzvodov oblasti v državi. Knjigo v prevodu Neže Božič je uredila Nela Malečkar, obsega 360 strani, njena cena je 34,99 EUR.
Ohlerjev motiv za pisanje knjige je bil – med drugim ‒ želja povedati resnično zgodbo tragičnega para: po razpadu Nemčije na dve državi so zgodbo o odporniškem gibanju proti nacizmu v samem središču tretjega rajha namreč pometli pod preprogo. Na zahodu zato, ker sta Harro in Libertas sodelovala s Sovjeti in so ju imeli za izdajalca, v Vzhodni Nemčiji pa sta veljala za špijona. Avtor je imel med nastajanjem knjige dostop do ekskluzivnih dokumentov, ki zgodovinarjem doslej niso bili na voljo; med drugim tudi do zasebnega arhiva družine Schulze-Boysen in kopij ruskih dokumentov iz zloglasnih arhivov KGB Lubjanka, ki so jih za kratek čas odprli v 90. letih prejšnjega stoletja, a so jih kmalu spet zapečatili. Na podlagi tega gradiva ni ustvaril le portreta Harra in Libertas, pozabljenih idealistov, ki sta se odločila kljubovati Hitlerju, ampak tudi Berlina, za katerega sta se bojevala in umrla.
O avtorju:
Norman Ohler (1970), novinar in pisatelj, je obiskoval hamburško šolo za novinarje ter študiral kulturologijo in filozofijo. Njegov prvenec Količinski stroj (Quotenmaschine) je leta 1995 izšel kot prvi roman na spletu v zgodovini. Napisal je še dva romana, Sredina (Mitte) in Mesto zlata (Stadt des Goldes), ter nekaj filmskih scenarijev. Za Popolno omamo – knjigo o vlogi drog v tretjem rajhu – je pet let raziskoval v arhivih v Nemčiji in ZDA, preučil množico izvirnih dokumentov, govoril s pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki.
Norman Ohler (1970), novinar in pisatelj, je obiskoval hamburško šolo za novinarje ter študiral kulturologijo in filozofijo. Njegov prvenec Količinski stroj (Quotenmaschine) je leta 1995 izšel kot prvi roman na spletu v zgodovini. Napisal je še dva romana, Sredina (Mitte) in Mesto zlata (Stadt des Goldes), ter nekaj filmskih scenarijev. Za Popolno omamo – knjigo o vlogi drog v tretjem rajhu – je pet let raziskoval v arhivih v Nemčiji in ZDA, preučil množico izvirnih dokumentov, govoril s pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki.
O prevajalki:
Neža Božič (1978) je študirala prevajalstvo na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2008 dela kot samostojna prevajalka za angleščino in nemščino. Prevaja predvsem sodobno književnost nemško govorečih držav, intenzivno se posveča otroškim in mladinskim izdajam. Udeležila se je več prevajalskih seminarjev in delavnic v Nemčiji in bila povabljena v program za prevajalce Frankfurtskega knjižnega sejma. Do zdaj je prevedla več kot 20 romanov, med njimi dela Bernharda Schlinka, Benedicta Wellsa, Normana Ohlerja, Tomija Ungererja, Adreasa Steinhöfla, Johna Greena, Hishama Matarja, vrsto neleposlovnih del ter številne mladinske in otroške naslove.
PR: MKZ
Neža Božič (1978) je študirala prevajalstvo na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2008 dela kot samostojna prevajalka za angleščino in nemščino. Prevaja predvsem sodobno književnost nemško govorečih držav, intenzivno se posveča otroškim in mladinskim izdajam. Udeležila se je več prevajalskih seminarjev in delavnic v Nemčiji in bila povabljena v program za prevajalce Frankfurtskega knjižnega sejma. Do zdaj je prevedla več kot 20 romanov, med njimi dela Bernharda Schlinka, Benedicta Wellsa, Normana Ohlerja, Tomija Ungererja, Adreasa Steinhöfla, Johna Greena, Hishama Matarja, vrsto neleposlovnih del ter številne mladinske in otroške naslove.
PR: MKZ