Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae letos obeležuje dvanajsto obletnico. Od začetka pod imenom Dnevi stare glasbe so se med Goriško, Krasom, Brdi, Furlanijo in tudi Ljubljano zvrstili številni koncerti, predavanja in mednarodni mojstrski tečaji, ki so skupaj ustvarili novo, zanimanja polno publiko, obudili marsikateri arhitekturni biser in našo regijo uvrstili na mednarodni zemljevid dogajanja v stari glasbi. Flores Musicae, eden redkih svetovnih festivalov, ki se skoraj izključno osredotoča na glasbo srednjega veka in renesanse, je od samega začetka ponudil izvirne in redko slišane programe daleč od tako imenovanega mainstreama. 

Sredozemlje je bilo že izpred časov antike pomembno križišče in topilni lonec različnih kultur in religij, hkrati pa tudi zibelka evropske kulture. Tudi v srednjem veku in renesansi je veljalo za središče sveta med Beneško republiko in Otomani, med Arabci, judi in kristjani, v Evropi pa je ponovno odkrivanje kulture antične Grčije in Rimljanov privedlo do preporoda, renesanse. Letos se bomo tako osredotočili na širšo tematiko Sredozemlja: od srednjeveškega popotovanja iz Španije prek celotnega Sredozemlja v centralno Azijo do vokalnih polifonij renesančne Italije v izvedbi slovite Cappelle Pratensis ter od glasbe neapeljskega čembalista Antonija Valenteja v izvedbi Paole Erdas in z renesančno kitaro v rokah Tržačana Federica Rossignolija na dvojnem solističnem koncertu vse do modernega kantavtorja in trubadurja Piersa Faccinija, ki v svoji glasbi uporablja vplive celotnega Sredozemlja ter srednjeveške in renesančne glasbe. V sklopu festivala, ki med drugim obuja arhitekturne bisere naše regije, vabimo tudi na brezplačna vodena ogleda Vile Vipolže, predstavitev fresk v cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu ter veličastne bazilike na Sveti Gori.

 

POTOVANJE V SAMARKAND 

Carla Babelegoto (Italija), glas, Miriam Encinas Laffitte (Španija), flavta, tolkala, Giovannangelo De Gennaro (Italija), glas, viela, flavte, dude, Peppe Frana (Italija), lutnja, oud, afganistanski rebab

Spomladi leta 1403 je kralj Henrik III. “bolni” svojemu komorniku Ruyu Gonzalezu de Claviji naročil, naj vodi diplomatsko misijo na Tamerlanov dvor v Samarkandu. Deset tisoč kilometrov, ki ga ločijo od Cádiza, kjer se odpravi na pot, in današnjega Uzbekistana, je predmet bolj znanstvenega kot literarnega potopisa, v katerem z veliko podrobnostmi in anekdotami opisuje južno Italijo, Dodekanez, Konstantinopel, Armenijo, Perzijo, puščave in gore ob svilni cesti ter nazadnje Samarkand, kamor je prispel 8. septembra 1404. Koncert poskuša slediti stopinjam Gonzaleza de Clavije in njegovih popotnikov na dveh ravneh: zgodovinsko-geografski, ki se dotika repertoarja nekaterih krajev, opisanih v glasbenem itinerariju, začenši s španskimi pesmaricami iz 15. stoletja in z glasbo iz obdobja Timuridov, rekonstruirano okoli redkih ohranjenih skladb Abd al-Qadir Maraghija, glasbenika, teoretika in pesnika, ki je umrl v Samarkandu leta 1435. Drugi vidik je “kulturni”, ki v izvedbi povezuje instrumentarij in slogovne značilnosti, značilne za krščanski Iberski polotok poznega srednjega veka, s tistimi iz raznolikih islamskih koinè, ki so se razširile od Srednje Azije do Granadskega sultanata. Koncert je nastal v koprodukciji z društvom Dramsam iz sosednje Gorice

in festivalom Musica Cortese.

 

Federico Rossignoli (Italija), renesančna kitara

V Augsburgu rojeni lutnjist in kitarist Gregor Brayssing se je leta 1547 po zmagi Karla V. v bitki pri Mühlbergu preselil v Francijo, kjer je leta 1553 izdal zbirko skladb za renesančno kitaro. Verjetno je bil tudi eden prvih virtuozov na tem v Sredozemlju rojenem inštrumentu s štirimi pari strun, za katerega je napisal več fantazij, intabulacij psalmov in francoskih šansonov, ter tudi izjemno zanimivo Guerre, ki opisuje zgoraj omenjeno bitko. Tržačan Federico Rossignoli je ravnokar izdal svojo prvo solistično zgoščenko, ki je tudi prva, ki vsebuje celotni Brayssingov opus za ta zanimivi inštrument. Koncert je nastal v sodelovanju s festivalom CONFINI – FEM – Friuli Early Music.

 

Paola Erdas (Italija), čembalo

Antonio Valente je leta 1576, v takrat drugem največjem mediteranskem mestu Neaplju izdal zbirko Intavolatura de Cimbalo, eno prvih zbirk skladb za čembalo. V edinstvenem tabulaturnem zapisu, ki ga je verjetno Valente iznajdel zaradi svoje slepote, najdemo plesne variacije, ricercare in tudi prvo fantazijo za inštrumente s tipkami. V Trstu živeča čembalistka Paola Erdas s Sardenije je ena pomembnejših specialistk za renesančne inštrumente s tipkami. Leta 2020 je pri založbi Hitasura izdala čudovito zgoščeno posvečeno prav tej zbirki, ki jo bo tokrat predstavlila v živo. Koncert je nastal v sodelovanju s festivalom Wunderkammer iz Trsta.

 

Piers Faccini (Velika Britanija, Italija), glas, kitara, Malik Ziad (Maroko), guembri, glas

V Franciji živeči Anglež italijanskega rodu Piers Faccini se v zadnjem desetletju uveljavlja na mednarodni kantavtorski sceni kot eden najbolj izvirnih izvajalcev in avtorjev. V svojo glasbo vključuje različne glasbene elemente iz Sredozemlja, kot na primer glasbe gnawa ali južno italijanske tradicionalne glasbe in tudi starejše evropske tradicije ter inštrumente, predvsem različne lutnje. Shapes of the fall je njegov zadnji album, ki ga tokrat predstavlja v duu z maroškim glasbenikom Malikom Ziadom na guembriju, nekakšni basovski lutnji iz Sahare. Album je pravkar prejel prestižno nagrado Victoires de la musique kot najboljši album glasb sveta.

 

Cappella Pratensis (Nizozemska): Straton Bull (Kanada), sopran in umetniško vodstvo, Andrew Hallock (ZDA), kontratenor, Lior Leibovici (Izrael), tenor, Peter de Laurentiis (Italija), tenor, Marc Busnel (Francija), bas

Josquin Desprez je bil glasbeni zvezdnik leta 1500. Kot mnogo drugih franko-flamskih skladateljev in pevcev je veliko let preživel v Italiji, kjer je deloval kot pevec v Sikstinski kapeli v Rimu, v Ferrari in v Milanu. Kot oče renesančnega večglasja, ki je ta stil izpilil do popolnosti, je bil tako znan, da se je że v času njegovega življenja v želji po boljši prodaji začelo pojavljati veliko ponarejenih kompozicij z njegovim imenom. Maša Ave Maris Stella je eno najpomembnejših del renesančne polifonije. Josquin jo ja napisal ob koncu 15. stoletja v Rimu. To nebeško glasbo bo, skupaj z drugimi Mariji posvečenimi moteti in gregorijanskimi korali, izvedla ena najpomembnejših vokalnih skupin Cappella Pratensis, ki se osredotoča predvsem na raziskovanje in poustvarjanje repertoarja Josquina in njegovih sodobnikov. Vokalni sestav je v 35-ih letih delovanja prejel več prestižnih nagrad.

PR: KDNG