V družbi Hisense Europe verjamejo, da je trajnostni razvoj najpomembnejši korak na njihovi poti k spodbujanju družbenega in gospodarskega razvoja.

Pravijo, da želijo ukrepati na vsakem koraku, da bi napredovali v trajnostni smeri za zaščito našega planeta in prinašali koristi družbam in skupnostim. Več o tem, kako se zavzemajo za trajnost in trajnostno poslovanje, nam je zaupal Rok Zagruševcem iz oddelka za marketing v Hisense Europe.

Kako pomembno je za Hisense Europe trajnostno poslovanje in zakaj?
V Hisense Europe smo uresničevanje našega poslanstva tesno povezali s skrbjo za trajnostni razvoj in poslovanje (Hisense Europe upravlja in razvija več kot 30 trgov za globalni blagovni znamki Hisense in Gorenje, op. p.). Tako ustvarjamo dolgoročno stabilno podlago za varno poslovanje in vlaganja v trajnostni razvoj, s čimer spodbujamo prehod v trajnostno družbo in zmanjšujemo vpliv na podnebne spremembe. Trajnostni vidik je v našem genskem zapisu že od samega začetka razvoja novih generacij gospodinjskih aparatov. Skozi desetletja razvoja in izkušenj smo dosegli, da imajo naši gospodinjski aparati v povprečju 10-letno življenjsko dobo in vsebujejo 95 odstotkov materialov, ki jih je možno reciklirati.

V luči aktualnih trajnostnih zahtev in zavez, ki so pomembna tema tudi v širši družbi in torej tudi med našimi potrošniki, pa je treba poudariti, da smo se kot proizvajalec bele tehnike že od nekdaj posvečali razvoju aparatov, ki bodo čedalje varčnejši, tako pri porabi energije kot vode. V zadnjih dvajsetih letih smo dosegli merljiv napredek: naši aparati v primerjavi s tistimi izpred 20 let porabijo kar 60 odstotkov manj energije in 70 odstotkov manj vode. Kot prvo podjetje v Sloveniji smo za podjetje Gorenje leta 2000 prejeli mednarodni certifikat integriranega sistema varstva okolja ISO 14001, Gorenje pa je kot prva slovenska družba že od leta 2004 vpisano v register EMAS. Ves čas si prizadevamo zmanjševati naš okoljski odtis, kar je razvidno tudi iz poročil EMAS, ki jih javno objavljamo vsako leto.
Katerim področjem na področju trajnostnega razvoja posvečate največ pozornosti?
Danes sta trajnostni razvoj in poslovanje v Hisense Europe prepoznana kot ključni strateški področji za prihodnost. Največjo pozornost namenjamo petim področjem, to so okolje, izdelki in novi poslovni modeli, nabavna veriga, človeški viri in družba. S trajnostno rastjo želimo varovati okolje, v Sloveniji ohraniti več sto visokotehnoloških delovnih mest, razvijati še naprej strategijo lokalne proizvodnje v Sloveniji in v Evropi – druga dva proizvodna obrata sta v Srbiji in na Češkem – in podpirati druga podjetja iz lokalnega okolja, s katerimi sodelujemo, in tako prispevati k razvoju lokalnega okolja.
Kakšne spremembe opažate na tem področju? Kam gredo po vašem opažanju trendi?
Dandanes podjetje brez trajnostne naravnanosti hitro spozna, da na dolgi rok ne bo več konkurenčno in da lahko začne počasi polzeti z vrha seznama preferenc kupca in posledično tudi z njegovega nakupovalnega seznama. Trajnosti v Hisense Europe ne vidimo kot trenda, temveč je del naših vsakodnevnih procesov, načina dela in razvoja, vztrajno gradimo tudi na kulturi. Vsekakor pa opažamo, ne samo pri drugih organizacijah, temveč tudi pri nas samih, da imamo znotraj organizacije še vedno razkorake med tem, kar si želimo doseči in kar dejansko dosegamo. To je naraven proces v tako veliki organizaciji, saj Hisense zaposluje več kot 90.000 ljudi po vsem svetu. K doseganju zastavljenih trajnostnih ciljev spodbujamo tako znotraj organizacije kot tudi poslovne partnerje. Ni dovolj, da trajnostna načela vključimo v svojo strategijo in poslovanje, ključno je, da vzgojimo takšno kulturo v organizaciji. Ta se ne napiše in ustvari v nekaj tednih ali mesecih, gre za dolgotrajen proces, ki mu mora organizacija slediti ves čas, čeprav kdaj kratkoročno gledano ne prinaša takojšnjih učinkov.

V zadnjih letih, letos pa še posebej z veseljem opažamo napredek na tem področju, ko z vsemi deležniki govorimo podoben »trajnostni jezik« in drug drugega včasih po pravici povedano postavimo pred dejstvo, da se moramo izboljšati na določenem segmentu, povezanem s trajnostnim razvojem, če želimo v prihodnje še sodelovati.
Kako pa se v Hisense Europe lotevate trajnosti?
Trajnost je pomemben vidik pri uresničevanju našega poslanstva, in sicer na način, da čim bolj zmanjšamo našo odvisnost od naravnih virov ter negativen vpliv na okolje in širšo družbo. Ta vidik pa skozi procese, izobraževanja in usmerjanja v razvoj širimo tudi na naše zaposlene, ki so ključni dejavnik uspeha za doseganje trajnostnih razvojnih ciljev. Brez zavedanja o pomembnosti trajnostnega razvoja pri zaposlenih uspehov, kot jih žanjemo danes, ne bi bilo. Prav zdaj pripravljamo novo celovito trajnostno strategijo, saj se zavedamo, da moramo biti kot tako veliko podjetje zgled drugim. Gorenje je namreč v letu 2022 največje izvozno podjetje v Sloveniji. V prihodnjih letih se bomo osredotočali na okolje, izdelke, nabavno verigo, človeške vire in nove poslovne modele z vizijo, da bodo naši končni izdelki imeli čim manjši negativni vpliv na okolje in hkrati izboljševali kakovost življenja vseh naših uporabnikov.
Že zdaj pa izvajate številne razvojne projekte, ki bodo prispevali k trajnostnemu razvoju, kajne?
Tako je. Imamo eno od ključnih vlog v projektu ReCiPSS. Gre za enega od največjih projektov Evropske komisije, povezanih s t. i. storitvenim poslovnim modelom, in predstavlja pomembno nadgradnjo klasičnega pristopa h krožnemu gospodarstvu, ki temelji večinoma le na recikliranju in vgradnji recikliranih vstopnih materialov. V projektu CircThread pa želimo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal enostavno sledenje in upravljanje digitalne sledi za upravljanje izdelkov, virov in storitev krožnega gospodarstva. Prav tako smo del evropskega projekta RECLAIM, kjer iščemo rešitve za ponovno uporabo dotrajane vrednejše industrijske opreme v smislu obnov in nadgradnje ključnih funkcionalnosti z uporabo modernejših tehnologij. Ideja te rešitve je prihraniti dragocene vire s ponovno uporabo opreme in z uporabo v drugih aplikacijah, namesto da bi jo po enem ciklu uporabe zavrgli. Oktobra letos smo začeli s projektom LEAP, ki bo vzpostavil učno-demonstracijsko mrežo za načrtovanje in izdelavo trajnostne industrijske embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken.

Uspešno zamenjujemo stiroporno embalažo s posebno reciklabilno kartonsko embalažo, ki je plod lastnega razvoja, ker na trgu nismo našli ustrezne rešitve, ki bi zadostila našim trajnostim usmeritvam. Kartonsko embalažo smo razvili, da prenese tudi izjemno velike sile, ki delujejo na aparate med transportom. Ker so tako plastične komponente kot stiroporna embalaža in plastična folija izdelani v večini iz fosilnih olj/nafte, s povečevanjem pričakovanj do proizvajalcev glede okoljskih zavez pa pričakujemo, da bo prehod v številnih državah kmalu postal nujen tudi z zakonskega vidika, smo se lotili lastnega razvoja alternativ stiroporni embalaži, ki je samo v Gorenju letno porabimo v količinah, s katerimi bi lahko napolnili več nogometnih igrišč. Zaradi velikih udarnih sil, ki delujejo na aparate med transportom, mora embalaža zdržati velike pritiske, ne da bi se pri tem zmečkala, uničila ali da bi se zaradi tega poškodovali aparati.

Prav tako mora alternativna embalaža ustrezati kriterijem za proizvodnjo ter uporabo na proizvodnih linijah in biti tudi cenovno sprejemljiva. S testi, ki smo jih izvajali z različnimi embalažami, smo ugotovili, da nobena ni dovolj vzdržljiva, zato smo razvili lastno rešitev – kartonsko embalažo s strukturo satovja. Papirnata embalaža je že v fazi industrializacije in vanjo že pakiramo več skupin izdelkov premijske blagovne znamke Asko, na primer indukcijske plošče, nape v kuhalni plošči in podpultne vinske vitrine. Z njenim vpeljevanjem bomo namesto stiropora nadaljevali tudi pri drugih izdelčnih skupinah. Prav tako pa preučujemo tudi druge možnosti alternativne embalaže, kot je embalaža, stisnjena in oblikovana iz zmletega reciklabilnega materiala.
Kako glede pogledov na trajnost združujete kulturo Gorenja in Hisensa in kaj ste se drug od drugega naučili na tem področju?
Ne samo na področju trajnosti, tudi na ravni celotne korporacije smo prepletli najboljše iz obeh svetov in tako smo skupaj postali še močnejši. Skupaj močnejši je bil tudi slogan, pod katerim smo ob združevanju komunicirali vse aktivnosti. Ob spoznavanju drug drugega smo hitro ugotovili, da imamo veliko skupnih vrednot. Obe kulturi sta na primer velik poudarek vedno namenjali inovacijam in usmerjenosti v uporabnika. Tako smo hitro izoblikovali naše skupne vrednote, to so integriteta, osredotočenost na uporabnika, inovacije in trajnostnost. Te vrednote živimo in nas tudi usmerjajo pri razvoju izdelkov, marketinških aktivnostih in komunikaciji z uporabniki oziroma kupci.
Izraz trajnost je v zadnjih letih kar priljubljen buzzword, brez katerega v poslovnem svetu ni šlo, zdaj pa ga podjetja dopolnjujejo s še enim izrazom – ESG, torej standardi korporativnega upravljanja, ki zajemajo tudi trajnost. Kako v komunikaciji poskrbite, da se ne ujamete v past buzzwordov?
To je vprašanje za milijon evrov. Če se je bralcu uspelo prebiti do konca pogovora, potem smo verjetno uspeli oz. ni bilo preveč t. i. buzzwordov (smeh). Držimo se načela, da vedno, ne samo, ko je govora o trajnosti, najprej komuniciramo z internimi deležniki. Pri trajnosti pa so še toliko bolj ključnega pomena transparentnost, jasno podajanje informacij in ciljev. Vsekakor se želimo izogibati zelenemu zavajanju, t. i. green washingu. Pomembno je, da priznamo sebi in tudi drugim deležnikom, na katerem področju še ne dosegamo zastavljenih ciljev in hkrati komuniciramo, kakšna so naša prizadevanja, da jih bomo dosegli.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2022, #498. Revijo lahko naročite na
info@marketingmagazin.si.

VIR: MM