Skupaj s kulturnim praznikom 8. februarja bomo letos praznovali tudi dan varne rabe interneta. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, letos opozarjajo na problematiko spletnih prevar, zavajanj in neresničnih vsebin na spletu, ki imajo slab vpliv na mladostnike. Izpostavljenost prirejenim posnetkom, škodljivim spletnim izzivom in neresničnim informacijam ima negativen vpliv na počutje, duševno dobrobit, zdravje in telesno samopodobo mladostnikov, zato je ključno, da jih o tem osveščamo. 

Na spletu lahko vsakdo objavi skoraj kar koli. Tako se med objavami, predvsem na družabnih omrežjih, prikazujejo tudi neresnice, laži, zavajanja. Eden izmed, predvsem za mladostnike, problematičnih primerov so namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki. Pogosto jih objavljajo vplivneži, ki imajo zelo velik doseg in vpliv med najstniki in tudi že med mlajšimi otroki, ki so aktivni na spletu. Vplivneži se skušajo vedno predstaviti na način, ki privabi čim več sledilcev. Prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posneti s strani profesionalnih ekip in močno računalniško obdelani. Tako se vplivnež predstavi, kot da živi bolj ali manj idealno življenje. Tudi v oglasih je podobno. Pa tudi mladi sami uporabljajo različne filtre, ki jih družabna omrežja in aplikacije ponujajo, in z njimi obdelajo posnetke, da so videti čim bolj idealno pri tem pa izgubijo pristnost. Najstniki so z vseh strani obkroženi z lažnimi posnetki in se z njimi primerjajo. V resničnem življenju v fizičnem svetu smo si ljudje različni in nihče ni popoln. Zaradi nedoseganja lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, postanejo mladostniki obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.

Psihološke težave zaradi slabe samopodobe pa niso edini negativni učinek interneta na mladostnike. Nekatere spletne vsebine, predvsem pa odnosi na spletu, jih potrejo, razjezijo, spravijo v slabo voljo. Mladi živijo pod pritiskom, da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki objavljajo na internetu, ter da morajo tudi sami objavljati podrobnosti iz svojih življenj. Tarejo jih občutki izključenosti, zavisti, ljubosumja, tesnobe zaradi predstav, da imajo drugi boljša življenja kot sami. To pa lahko zaradi zaletavosti vodi v neustrezne odzive, ki se včasih končajo tudi z različnimi oblikami spletnega nasilja. 

Ozaveščanje ter krepitev samozavesti in duševne čvrstosti mladostnikov hkrati z učenjem kritičnega presojanja spletnih vsebin so zato izredno pomembni. Na Safe.si s svojim delovanjem, tudi preko delavnic v osnovnih in srednjih šolah, skušajo opolnomočiti otoke in mlade z znanjem in drugimi orodji, s pomočjo katerih bodo lahko presojali, ali neki videni vsebini lahko zaupajo ali ne, pa naj gre za video na YouTube, članek na spletni strani ali objavo vplivneža na družabnem omrežju. 

Učitelji in drugi šolski delavci so ključni pri posredovanju znanja učencem in dijakom ter opravljajo izredno pomembno vlogo v družbi. Da bi jim nekoliko olajšali delo, so na Safe.si 1. februarja v okviru praznovanja dneva varne rabe interneta, pripravili spletni dogodek na temo spletnih prevar in neresnic, ki ciljajo na šolske delavce pa tudi mladostnike. Na dogodku, ki so ga pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, je imela uvodni nagovor ministrica prof. dr. Simona Kustec, v katerem je izpostavila pomembnost vloge učiteljev pri izobraževanju o spletnih tveganjih. 

V nadaljevanju je Maruša Maligoj, sodelavka SI-CERTa, predstavila najpogostejše prevare, ki ciljajo na učitelje ter druge šolske delavce, kako jih prepoznati in kako se pred njimi zaščititi. Maja Vreča, sodelavka Arnesa, je govorila o tem, kako prepoznavati spletne neresnice in kako ugotoviti, kateri spletni vir je kredibilen. Dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica spletnega časopisa za otroke Časoris pa je kot primer dobre prakse predstavila delavnice o spletnih neresnicah, ki so jih razvili pri Časorisu. Dogodek so zaključili z zanimivimi odgovori na vprašanja, ki so jih poslali udeleženci. Dogodek si je v prvem dnevu v živo in v obliki posnetka ogledalo več kot 700 učiteljev in drugih delavcev v izobraževanju. 

Posnetek dogodka je dostopen na spletnem mestu Safe.si: https://safe.si/video/video-predavanja/internetne-prevare-in-neresnice-spletni-pogovorni-dogodek   

Več informacij o aktivnostih Safe.si ob dnevu varne rabe in v mesecu varne rabe interneta na: https://safe.si/dan-varne-rabe-interneta/dan-varne-rabe-interneta-8-2-2022

Več kot 150 držav iz celega sveta vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet Insafe www.betterinternetforkids.eu. Znotraj mreže že od leta 2005 uspešno deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

PR:  Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si