»Izjemno sem zadovoljna, da so večletna prizadevanja GZS le obrodila sadove. Slovenska energetsko intenzivna podjetja so namreč v teh letih izgubila več deset milijonov evrov.
Ljubljana, 23. februar 2023 – »Izjemno sem zadovoljna, da so večletna prizadevanja GZS le obrodila sadove. Slovenska energetsko intenzivna podjetja so namreč v teh letih izgubila več deset milijonov evrov. Z desetletno zamudo bodo končno dobila možnost povračila sredstev, ki jih morajo vlagati v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,« je po sprejetju uredbe o nadomestilu posrednih stroškov emisij za toplogredne pline z olajšanjem izjavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. S tem se sedaj izenačujejo kriteriji državne pomoči pri trgovanju z emisijami toplogrednih plinov (ETS) slovenskih energetsko intenzivnih podjetij (proizvajalcev materialov) s tujimi konkurenti.
Slovenska shema, ki jo je pred nekaj več kot tednom dni odobrila Evropska komisija, in jo je sedaj slovenska vlada prenesla v uredbo, je vredna 99,15 mio evrov. Namenjena bo delnemu nadomestilu energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov med letoma 2022 in 2024. Sredstva, ki jih bodo upravičena podjetja prejela, morajo v celoti nameniti zelenemu prehodu.
Že pred več kot desetimi leti je Evropska komisija prepoznala, da uvedeno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki naj bi pripomogli k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope, negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in obstaja nevarnost za selitev te proizvodnje v države izven EU z manj ambicioznimi okoljskimi cilji in nadomeščanje evropskih proizvodov z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. Posledično je oblikovala prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2. Državno pomoč, ki so jo določale takratne evropske smernice, Slovenija ni prenesla v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS v imenu podjetij iz prizadetih sektorjev. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi tako z evropskimi konkurenti kot s konkurenci izven EU.
Leta 2020 je Evropska komisija objavila nove smernice glede državnih pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami ETS po letu 2021. Kot izpostavlja Nahtigal, je GZS aktivno sodelovala pri pripravi ustreznih zakonskih podlag ciljem: »GZS je oblikovala predloge dopolnil uredbe, ki bi izenačila pogoje za upravičenost slovenskih podjetij do pomoči in ohranila njihovo konkurenčnost napram tujim tekmecem,« je še pojasnila Vesna Nahtigal.
Izjava za javnost generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal
VIR: GZS
Slovenska shema, ki jo je pred nekaj več kot tednom dni odobrila Evropska komisija, in jo je sedaj slovenska vlada prenesla v uredbo, je vredna 99,15 mio evrov. Namenjena bo delnemu nadomestilu energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov med letoma 2022 in 2024. Sredstva, ki jih bodo upravičena podjetja prejela, morajo v celoti nameniti zelenemu prehodu.
Že pred več kot desetimi leti je Evropska komisija prepoznala, da uvedeno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki naj bi pripomogli k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope, negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in obstaja nevarnost za selitev te proizvodnje v države izven EU z manj ambicioznimi okoljskimi cilji in nadomeščanje evropskih proizvodov z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. Posledično je oblikovala prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2. Državno pomoč, ki so jo določale takratne evropske smernice, Slovenija ni prenesla v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS v imenu podjetij iz prizadetih sektorjev. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi tako z evropskimi konkurenti kot s konkurenci izven EU.
Leta 2020 je Evropska komisija objavila nove smernice glede državnih pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami ETS po letu 2021. Kot izpostavlja Nahtigal, je GZS aktivno sodelovala pri pripravi ustreznih zakonskih podlag ciljem: »GZS je oblikovala predloge dopolnil uredbe, ki bi izenačila pogoje za upravičenost slovenskih podjetij do pomoči in ohranila njihovo konkurenčnost napram tujim tekmecem,« je še pojasnila Vesna Nahtigal.
Izjava za javnost generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal
VIR: GZS