Služba za komuniciranje RTV Slovenija

7. december 2022 ob 14:20
Televizija Slovenija

Decembra 1982 je tedanja Televizija Ljubljana začela predvajati novo oddajo z naslovom Alpe-Donava-Jadran. Oddaja je bila zasnovana kot mednarodni projekt oziroma koprodukcija različnih javnih televizij z območja srednje Evrope. Oddaja tudi danes, štiri desetletja po svojih začetkih, ostaja najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope in pomemben del programske ponudbe Televizije Slovenija.

Boris Bergant in Günther Ziesel: ob 30. obletnici oddaje je G. Ziesel pripravil oddajo in obiskal tudi Ljubljano.

Pobuda za skupno oddajo je pred 40 leti prišla iz Gradca. Glavni urednik štajerskega deželnega studia ORF Günther Ziesel je po vzoru radijske magazinske oddaje, ki je nastala leta 1978, po podpisu pogodbe o ustanovitvi delovne skupnosti Alpe-Jadran, pripravil koncept televizijske oddaje in k sodelovanju povabil kolege iz Italije, Avstrije, Švice, Slovenije, Hrvaške, Bavarske in Madžarske.

Naša televizija, takrat TV Ljubljana v okviru JRT, je bila na predlog in pobudo odgovornega urednika Borisa Berganta med prvimi, ki so se leta 1982 pridružili tej mednarodni koprodukciji.

To je bilo obdobje sodelovanja partnerjev popolnoma različnih izvorov. Nevtralni Avstrija in Švica, neuvrščena Jugoslavija, Italija, ki je bila v enem bloku, in Madžarska, ki je bila v drugem ...

Vzhod in zahod sta bila ločena z železno zaveso in politiko ločevanja. Delo pri skupni magazinski oddaji pa je omogočalo stike, ki so presegali meje.

Boris Bergant: Naša televizija, takrat kot TV Ljubljana v okviru JRT, je bila na predlog in pobudo odgovornega urednika Borisa Berganta med prvimi, ki so se leta 1982 pridružili tej mednarodni koprodukciji.

Zanos ustvarjalnih ekip je bil že od samega začetka zelo velik. Reportaže in zgodbe, ki so nastajale, so imele pozitiven naboj – prevladovala je želja predstaviti zanimivosti, ljudi, dediščino, kulturo in dosežke s številnih različnih področij svoje dežele čim bolje, čim lepše. S tem pa se je pravzaprav ves čas predstavljala država sama – na najboljši možen način. Predanost ustvarjalcev v ekipah je bila velika – prav tako, kot je bila velika medsebojna zavezanost urednikov oziroma televizij.

Oddaja je pravzaprav takoj delovala po načelu povezovanja, sodelovanja, za to pa so bili seveda zaslužni njeni pobudniki in glavni udeleženci, ki so poskrbeli za to, da je bil ta projekt sploh uresničen in da je tudi zaživel ter se obdržal kar štiri desetletja.

Od takrat se je večkrat spremenila uredniška sestava, nikoli pa ne predano timsko delo sodelujočih televizij.

Urednice, ki so v vseh teh letih bedele nad oddajo na Televiziji Slovenija, Sonja Šalehar, Amalija Jelen Mikša, Cvetka Trotovšek in Janja Kovačič, so iskale raznovrstne teme in individualne pristope z mrežo profesionalnih avtorjev z dobrimi zamislimi za reportaže in ekipami, ki so jih bile pripravljene in sposobne tudi uresničiti. Ljudje ustvarjajo zgodbe, pred kamero in za njo.

Tajnica režije Jana Trontelj, urednica oddaje Nuša Ekar, realizatorka oddaje Ita Obersnu in producent Denis Miklavčič. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Z letošnjim letom je mesto urednice oddaje prevzela Nuša Ekar, ki pa je z oddajo kot ustvarjalka povezana že dve desetletji. »S to oddajo, ki mi je dala in me res veliko naučila, se je pravzaprav začelo moje delo na Televiziji Slovenija. Vesela sem, da sem lahko del te velike televizijske dediščine,« je povedala urednica Nuša Ekar. Oddaja nastaja v uredništvu izobraževalnih oddaj.

Recept za dolgoletno uspešnost je izčiščen format oddaje, trdna dramaturška struktura. Ob nosilnih prispevkih so v njej tudi novice oz. povabila na kulturne prireditve v mestih Srednje Evrope, dovolj blizu, da jih gledalci lahko obiščejo. Nanizane so vse zvrsti od reportaže v prvi zgodbi, ki je po navadi problemska, gospodarsko-socialna tema, do mini dokumentarnih, feljtonskih zgodb, pa tudi portretov ljudi, krajev, pokrajin in običajev. Zapisi z vsemi atributi profesionalnega timskega dela, ki sodelujočim televizijam, ob upoštevanju rokov in dogovorjenega v skupni redakciji, daje največjo kredibilnost.

Čeprav meja med nami ni več, pravzaprav jih v združeni Evropi ne bi smelo biti, ne tistih v glavah ne fizičnih, oddaja vedno znova potrjuje, da se bolj poznamo globalno kot regijsko, med sosedi. Imamo veliko več tega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje.

Oddaja je še vedno – po štirih desetletjih – na sporedu dvakrat na mesec. Vsak urednik oddaje na posameznih televizijah je popolnoma samostojen oziroma avtonomen pri svojem delu. Ekipa vseh urednikov se sestane štirikrat na leto, drug drugemu predstavijo teme, ki jih bodo v naslednjih treh mesecih pripravili in dali v izmenjavo. In ves ta proces se je ohranil ta čas, zato uredniki neredko pravijo, da so prava družina »ADA« (op. ADJ). In kot pritrjuje tudi urednica uredništva izobraževalnih oddaj Katja Stamboldžioski, je na sestankih čutiti povezanost in skupni namen vseh urednikov oddaje, da ustvarijo kakovosten program javnih servisov.

Čeprav sta se čas in družba v vseh teh desetletjih spremenila, Slovenija in Hrvaška sta postali samostojni državi, pa sodelovanje pri oddaji ostaja močno. In preizkušnje zadnjih let – npr. covid in vojna v Ukrajini – so pokazale, da so oddaje, ki tako pozitivno sodelujejo, zelo pomembne – danes morda celo bolj kot kdaj prej.

Javne televizije na območju Alp, Donave in Jadrana z oddajo dokazujejo, da so vizije združene Evrope uresničljive, če ljudje le dovolj verjamejo vanje in k temu tudi kaj prispevajo.

Po 40 letih oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.