Med Scilo in Karibdo se tako pogosto znajdemo ravno izvajalci računovodskih storitev, ki moramo pri svojem delu delovati poučeno in pragmatično, saj morebitne napake v obračunih vodijo v nezadovoljstvo ali celo oškodovanje delodajalcev, zaposlenih in, preko dajatev, tudi družbe kot celote. Gre za trk dveh realnosti oz. svetov dveh hitrosti – zakonodajni, izvršni in pravosodni mlini za potrebe dnevne operative računovodij meljejo (pre)počasi. Obračun plač je namreč visoko operativna dejavnost, prežeta s hipnimi odločitvami in nujo zagotavljanja servisa strankam na dnevni bazi.

Tokrat smo se obračunu plač posvetili predvsem z vidika pravic delavcev, ki jih poleg Zakona o delovnih razmerjih in nekaterih drugih predpisov krojijo tudi kolektivne pogodbe dejavnosti (z razširjeno uporabo), podjetniške kolektivne pogodbe, sodna praksa, stališča ministrstva pristojnega za delo, družino in socialne zadeve in drugi relevantni viri, na katere se izvajalci računovodskih storitev opiramo pri svojem delu.

Da je tematika zanimiva, mestoma zaradi nasprotujočih si stališč in interpretacij tudi pereča, je dokazala tudi visoka udeležba. Z nami je na hibridnem dohodku od prve minute do sklepnih misli zdržalo preko 200 slušateljev preko videokonferenčnega sistema in dodatnih 50 v živo, v dvorani A GZS. Vsakemu izmed vas se ob tej priložnosti posebej zahvaljujemo za udeležbo.

Poleg visokega odziva nas je razveselila tudi aktivnost slušateljev, saj smo preko spletnega pogovornega okna in iz publike prejeli veliko vprašanj. Na marsikatero smo uspeli, verjamemo, korektno odgovoriti. Na preostala, bomo odgovore podali v naslednjih tednih, seveda v sodelovanju s pristojnimi. Takrat bomo delili z vami tudi rezultate ankete, ki že izrisujejo vaša pričakovanja in želje. Glede na prve vtise, pa lahko brez dvoma ugotovimo naslednje:

-          vzpostavljeni dialog z deležniki je prava pot in ga velja nadgrajevati tudi v tem formatu,

-          osredotočanje na eno področje naenkrat je z vidika zagotavljana usmerjene razprave na tako kompleksnem področju ključ, da smo konsistentni pri podajanju vsebin,

-          v doglednem času bodo morali slediti tudi dogodki, ki bodo načeli vprašanja s področja zavarovalnih osnov in podlag ter obdavčitve, poročanja, informacijske podpore idr. področij relevantnih pri obračunu plač,

-          tovrsten tip dogodka se je izkazal kot dober medij, za pridobivanje in izmenjavo mnenj, kar lahko tako članstvu kot tudi vodstvu ZRS omogoča, da na vključujoč način identificira in izpostavi svoje interese ter prispeva k izboljšanju predpisov, poglabljanju znanja in prispeva k kakovostnim storitvam, ki bodo v pomoč našim strankam, nam pa dostojno plačano in zanimivo ter perspektivno delo.

Vabilu k sodelovanju so se odzvali odlični sogovorniki, kar lahko utemeljeno trdimo tudi na podlagi anketnega odziva. Uvodoma so se nam predstavili s krajšimi referati, in sicer:

-          g. Aleksander Štefanac, predsednik ZRS je izpostavil, da se pri obračunih plač članom ZRS porajajo vprašanja in dileme, saj ugotavljamo, da je zakonodaja, njena interpretacija s strani pristojnih organov, sodišč in drugih deležnikov mestoma nejasna ali celo nasprotujoča.

-          ga. Ksenija Prosen, podpredsednica ZRS, je predstavila nekatere izzive iz prakse, ki izhajajo tako iz nepokritosti mikro in malih podjetij s kolektivnimi pogodbami, do operativnih težav, ki jih prinašajo odločitve sodišč in razlike med pogledi pravosodne in izvršne oblasti na to področje,

-          g. Andrej Vrtačnik, iz pravne služba GZS, ki je razdelal odnos med Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami, ugotavljanje zavezujoče kolektivne pogodbe ter izziv neobstoja relevantne kolektivne pogodbe ali podvojevanja teh za posamezno podjetje,

-          mag. Štefan Belingar, iz analitike GZS, je predstavil smernice za prenovo kolektivnih pogodb, praktično prikazal bistvene elemente novega plačnega modela in prvo lastovko, za katero vsi upamo, da prinaša prepotrebni preporod na področju kolektivnega dogovarjanja ter naštel kolektivne pogodbe, ki bi lahko kmalu sledile,

-          g. Damjan Mašera, vodja Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela, je ob dodatnemu zagonu, ki ga kolektivnemu dogovarjanju nalaga Direktiva EU 2022/2041 in praktičnem prikazu kako izbrati pravo kolektivno pogodbo, predstavil dobrodošlo novost – skorajšnjo vzpostavitev ločenega sektorja v okviru MDDSZ, ki se bo ukvarjal (tudi) s problematiko obračunavanja plač,

-          ga. Anja Koren, IRSD, delovna inšpektorica – svetnica, je predstavila ključne ugotovitve iz poročila o delu IRSD za leto 2023, katerega objavo pričakujemo v teh dneh, izpostavila nekatere zlorabe, ki se štejejo v tisočih (op. obračun in plačilo regresa za letni dopust, zamude pri plačilih, nespoštovanje nekaterih določb ZMinP in ZČmiS itd.),

-          mag. Klavdija Erjavec, AZ odvetniki, odvetnica, ki je v preteklosti opravljala tudi funkcijo sodnice, je podala svoj pogled na nekatere sodbe, ki jih številni štejemo med nekoliko presenetljive (op. uporaba uredbe vlade o povračilih stroškov kot podlage za določitev pravic delavcem v primeru neobstoja kolektivne pogodbe idr.) ter s tem opozorila, da pravne praznine in nejasnosti ne koristijo nikomur, saj »element presenečenja« zagotovo ni v korist pravni predvidljivosti in varnosti, ki jo mora kakovosten zakonski okvir zagotavljati,

-          g. Matej Divjak, vodja Oddelka za statistiko dela, je predstavil nedavne dobrodošle spremembe pri poročanju o plačah in praktične izzive, ki jih je zaznal v zadnjih mesecih ob nudenju podpore številnim uporabnikov ter položil na srce nekaj praktičnih nasvetov glede izpolnjevanja obrazcev, pomena doslednosti pri izkazovanju poslovnih enot podjetja in praktičnih posledic pomanjkljivega poročanja.

Sledila je okrogla miza, ki jo je moderiral g. Tilen Božič. Sogovorniki so v razpravi dodatno razdelali razmerja med Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami ter te postavili v nekoliko bolj praktičen kontekst. Kuharskih receptov ni bilo mogoče podati, saj je vsakokraten odgovor treba iskati na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin, so pa slušatelji vendarle dobili uvide v to področje preko praktičnih priporočil, kako izbrati pravo kolektivno pogodbo, kako sprejemati pragmatične odločitve in kje iskati odgovore, ki bodo omogočali, da teorija dobi praktičen pridih in pozitivno prispeva k operativnemu delovanju pri obračunu plač.

V nadaljevanju je razprava krenila v smer nadomestil in povračil, kjer je interakcija med zakonodajo, kolektivnimi pogodbami, sodno prakso in interpretacijami najzahtevnejša. Zadnje vprašanje, ki se ga je lotilo omizje, je merilo v morebitno pretirano zanašanje na računovodske programe, ki sicer uspešno prevajajo večplastnost predpisov v obračune plač, vendar brez razumevanja, znanja in posegov računovodij v njihove nastavitve ustvarjajo zgolj občutek navidezne pravilnosti.

Sledila so vprašanja podana preko videokonferenčnega pogovornega okna in v živo. Glavnina se je nanašala na regres za letni dopust, ki ga je predhodno tudi inšpektorica svetnica iz IRSD izpostavila kot težavnega in sogovorniki, predvsem g. Mašera iz MDDSZ, so podajali neposredne in, upamo, razumljive odgovore, ki so odpravili marsikatero dilemo. Veliko zanimanja je poželo tudi vprašanje na temo napitnin in njihove obravnave ter učinka na nadomestila. Odgovori zagotovo niso bili po volji (vsem) prisotnim, je bilo pa nedvoumno pojasnjeno kako sistem deluje, identificirane težave, ki pri tem lahko nastanejo ter podana roka, da bomo izzive naslavljali skupaj.

Ob tej priložnosti se govornikom ponovno lepo zahvaljujemo in jih obenem že vabimo k sodelovanju pri nadaljnjem dialogu, v katerem bomo iskali skupni jezik in praktične rešitve pri obračunu plač tako z vidika pravic delavcev, kot z vidika računovodenja, obdavčitve in oprispevčenja ter informacijskih rešitev. Tokratni format dogodka, se je izkazal kot dobra platforma za iskanje ravnotežja med teorijo in prakso, pravom in interpretacijo tega, in sicer na način, ki našemu članstvu širi obzorja in obenem ponudi praktični uvid, kako reševati izzive, ki jih prinaša obračunavanje plač.

Posebej smo zadovoljni, da se je pobudi odzvalo tudi Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, s katerim želimo vzpostaviti dialog na primerljiv način, kot ga že vodimo z Ministrstvom za finance in Finančno upravo Republike Slovenije. Verjamemo, da je takšno sodelovanje najboljša popotnica za kakovosten, pregleden in učinkovit sistem, ki bo ob jasnih in uporabnih informacijah omogočal podporo našemu članstvu.

Kot omenjeno, mora ZRS v prihodnje nasloviti na pristojne organe še številna vprašanja in tudi v bodoče organizirali dogodke, na katera bomo povabili goste iz pristojnih ministrstev, njihovih organov v sestavi, pravosodja, strokovnjakov iz ZRS oz. GZS ter drugih kompetentnih sogovornikov.

Z odličnim spoštovanjem!

Polonca Podgoršek,                                                                       Aleksander Štefanac,
direktorica ZRS                                                                                predsednik ZRS

VIR: GZS