Lea Ypi se je rodila v Albaniji v času stalinističnega režima, ko sta deželi vladala komunizem in Enver Hoxha. To je bilo obdobje solidarnosti in upanja, ljudje so bili enakopravni, sosedje složni, otroci pa bodoči graditelji boljšega sveta. Toda to je bil hkrati čas pomanjkanja in nadzora, stalnih vrst, političnih čistk in tajne policije. Konec leta 1990 se je ta svet zamajal. Stalinove kipe so porušili, represivni državni aparat ukinili, ljudje so naenkrat lahko govorili, oblačili in volili, kar in kogar so hoteli. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je skupaj z drugo mladino morala soočiti z negotovostjo in pretresi nove dobe.

 

Kremeljski mag je politični roman o vzponu razvpitega Putinovega političnega svetovalca, ki mu je v knjigi ime Vadim Baranov. Baranov pozna vse skrivnosti Putinovega njegovega političnega režima – in ima dovolj. Odločen, da se izvleče iz zapletene in nevarne mreže političnih spletk, sklene, da bo svojo zgodbo zaupal svetu. V romanu nas Baranov popelje na voden ogled po zakulisju Kremlja ter razkrije razmišljanje in metode v ozadju ruskih odzivov v zadnjih konfliktih, od vojne v Čečeniji do sedanje krize v Ukrajini. Da Empoli je vešč pripovedovalec zgodb, ki je imel na razpolago bogato dokumentarno gradivo, zato ni presenetljivo, da je prepričljiva in privlačno napisana knjiga postala velika uspešnica.

 

Prestopki je roman o zaljubljencih, ki se trudita živeti običajno življenje v vse prej kot običajnem času. Glavna junakinja, štiriindvajsetletna Cushla živi v pretežno protestantskem predmestju Belfasta; piše se leto 1975. Cushla skrbi za mamo, pomaga bratu v pubu in uči v katoliški osnovni šoli. Zaljubi se v Michaela, odvetnika, ki je poročen, starejši od nje, predvsem pa protestant – eksplozivna kombinacija, še zlasti v času skoraj 30 let trajajočega obdobja oboroženih konfliktov med britansko vojsko in protestantskimi unionisti na eni strani in katoliškimi republikanci na drugi strani.

Cushla se spusti v razmerje z Michaelom, obenem pa ji k srcu prirase eden od njenih učencev, sedemletni Davy. Ko se Davyjeva družina znajde v težavah, ji Cushla, čeprav ji to vsi odsvetujejo, priskoči na pomoč. Ti dve, na videz nepovezani odločitvi, sprožita sosledje dogodkov, ki pripelje do neizogibno katastrofičnega konca.

Louise Kennedy je bila za Prestopke nominirana za najboljši prvenec po izboru knjigarn Waterstones ter za žensko nagrado za leposlovje in velja za eno najprodornejših sodobnih irskih pisateljic.

 

Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron niso čisto navadni upokojenci. Ne dišijo jim družabne igre, ne zanima jih učenje tujih jezikov in pogovori o boleznih so jim mrzki; veliko raje razvozlavajo stare nerešene umore in tako razgibavajo male sive celice. Medse vabijo upokojene sodnike, kirurge in druge izvedence ter se pri detektivskem delu imenitno zabavajo.

 

Doleti jih strašna novica. Starega prijatelja, ki se je ukvarjal s starinami je nekdo ubil, zginil pa je tudi nevaren paket, ki ga je varoval. Ko se tolpa poda v akcijo, se srečuje s ponarejevalci umetnin, spletnimi goljufi in preprodajalci mamil, pa tudi z bolečino izgube. Število trupel narašča, paket še vedno manjka, težave pa so jim neomajno sledijo. Jim je končno zmanjkalo sreče?

 

Sibirija je roman Tanje Mastnak o ekipi raziskovalcev, ki se odpravi v Sibirijo raziskovat šamanizem. Znotraj skupine se med potovanjem v ekstremnih razmerah odvijajo večje in manjše medosebne drame in v mreži odnosov se postopoma vse ostreje izrisuje lik pripovedovalke, antropologinje Zoje, ter vprašanje, kako jo bo potovanje preobrnilo, v samouničevalnost ali samorealizacijo?

Ko usoda združi prerokinjo konca sveta, prismuknjenega kuharskega genija in petinsedemdesetletno spletno vplivnico, se zgodi, kar se mora zgoditi – hudomušna pustolovščina, polna vrtoglavih preobratov. Trojica očarljivih posebnežev se z avtodomom poda na razburljivo pot po Evropi, Afriki in ZDA, da bi svet spravila v red, še preden ga bo čez nekaj dni konec. Ampak stvari seveda nikoli ne grejo tako, kot si človek zamisli. Niti konec sveta.

 

Nova zabavna zgodba priljubljenega švedskega pisatelja Jonasa Jonassona, ki je bralce po vsem svetu očaral z uspešnicami Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, Analfabetka, ki je obvladala računstvo, Morilec, ki je hotel v nebesa in Maščevanje je sladko, d. o. o.

 

Priljubljeni argentinski psihoterapevt in avtor uspešnic (v slovenščino je prevedenih že 16, na vrhu lestvic najbolje prodajanih pa se držijo že 12 let) zbirko Kažipot , s katero nas pomaga usmerjati na življenjskih poteh, zaključuje s knjigo Pot modrosti. V njej nas spodbuja k raziskovanju, odkrivanju novih spoznanj, resnic in k razmisleku o vsem, kar je, kar smo, kar doživljamo in čutimo. Večnih resnic, ki bi za vselej rešile naše težave, namreč ni – lahko pa večno razmišljamo o njih, saj tak razmislek ni rezerviran le za učenjake, mistike in filozofe. Modrost je torej po Bucayu trajna pripravljenost na učenje, saj le tako lahko razumemo sebe in druge in s tem nenehno izboljšujemo svoje življenje. Poučno, spodbudno in navdihujoče.

 

 

Avtor uspešnice Toksični ljudje, ki je tudi pri nas kraljevala na lestvicah najbolje prodajanih knjig in bila večkrat ponatisnjena, v knjigi Toksična čustva piše o čustvih, ki nas »zastrupljajo«. Tesnoba, kronično nezadovoljstvo, toksična navezanost, jeza, zavist, strah, sram, depresija, frustracija, žalovanje, krivda, zavrnitev, ljubosumje ipd. nam onemogočajo, da bi zaživeli svobodno, v skladu s svojim pristnim jazom, in občutili notranji mir. Priznani argentinski terapevt nam na poljuden, praktičen način svetuje, kako lahko prepoznamo, kaj čutimo, in uravnavamo čustva, ki nam škodujejo, saj je to edina pot do zdravja in dušnega miru. Ali kot piše: »Čustvena zrelost pomeni, da znamo vplivati na to, kako se bomo počutili.«

 

#Ne pozabi na rože je priročnik za vzgojo in nego sobnih rastlin enega najvidnejših spletnih vplivnežev s področja nege in stiliranja rastlin Jana Robina. V njem boste našli navdihujoče zgodbe, povezane z rastlinami, in praktične nasvete za vzgojo ter nego sobnih rastlin, prav tako pa tudi najnovejše trende s tega področja. Obenem ponuja številne ideje za opremljanje doma z rastlinami in predloge, kako poskrbeti, da bodo naše rastline uspešno sobivale s hišnimi ljubljenčki. V družbi se vse glasneje govori o dobrem vplivu rastlin na naše duševno zdravje, zato boste v knjigi našli tudi informacije o tem. Knjigo krasi več kot 75 čudovitih avtorskih fotografij, ki so prava paša za oči za vse zelenoljubce – in tiste, ki bodo to šele postali, ko bodo dobili v roke to knjigo. Kajti kot pravi Jan Robin: strast je nalezljiva!

 

 

 

 

Lahko bi umrl na tem kavču z mano, letošnji dobitnik modre ptice, je že 156. mladinski roman v zbirki Odisej, ki letos praznuje 50. obletnico, zasnoval pa jo je legendarni pesnik in urednik Mladinske knjige Ivan Minatti.

 

V romanu se znova srečamo s člani priljubljenega Tria Golaznikus, ki so iz nadobudnih otročajev zrasli v iskrive najstnike. Zdaj so že v devetem razredu in čakajo jih pomembne odločitve. Zdi se, da nikomur ni prav jasno, kaj v resnici pomeni to, da odslej ne bodo več vsak dan sedeli za istimi klopmi. Medtem ko Jaka odkriva, kdo sploh je, Julija, zbegana zaradi ločitve staršev, načrtuje pobeg, Tomaž pa se sooča z novimi napadi epilepsije, na šoli veselo vlada trojica nasilnežev.

 

Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti bo osvojila tako otroke kot odrasle.

 

Dnevi osamljene gospodične Cecilije so si podobni kot jajce jajcu, dokler nekega dne ne izgubi službe socialne delavke. Ko zapusti svoje delovno mesto, s sabo vzame le svoj zvezek z zapiski in košato monstero. Na poti domov trči v Vanjo, otroka uličnega glasbenika, s katerim se kmalu spoprijateljita. Drug drugemu dobro deneta in kmalu se Cecilija ob Vanjini pomoči začenja odpirati svetu in življenju, ki naenkrat postane polno vznemirljivih reči in ljudi, Vanja pa prvič občuti dovolj varnosti in trdnosti, da ugotovi, kaj želi.

 

Nagrajeni mladinski roman v ospredje postavlja petnajstletnega Mahmuda iz Osla, ki ga čez poletje obišče njegov stric iz Pakistana.

 

Petnajstletni Mahmud si že predstavlja, kako bo poletje preživel z enookim prijateljem Arifom na klopci svojega živahnega blokovskega naselja. A na obisk prihaja stric iz Pakistana in razkazati mu bo moral Oslo. Izkaže se, da je to pravzaprav zelo zabavno. Stricu je norveški način življena neizmerno všeč, poskuša doumeti, kako deluje življenje v velemestu in bi najraje kar ostal, a kaj, ko to ni tako preprosto …

 

 

Čarli nima bogatih staršev, toplega doma in nobene igrače. Ima pa veliko srečo!

 

Z najdenim kovancem si je kupil čokolado, v kateri je bila vstopnica v skrivnostno tovarno čokolade. Tam ga poleg čokoladne reke, vročega sladoleda, karamelnega rudnika, mavričnih solzic in televizične čokolade čaka še eno, čisto neverjetno presenečenje.

 

VIR: MKZ