Letošnja nosilna tema Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je namenjena ozaveščanju o podzemnih vodah, ki so nevidne, ...
Ljubljana, 18. 3. 2022 – Letošnja nosilna tema Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je namenjena ozaveščanju o podzemnih vodah, ki so nevidne, vendar je njihov vpliv viden povsod. Je skrit zaklad, ki bogati naša življenja. V najbolj sušnih delih sveta pa je morda edina voda, ki jo imajo ljudje na razpolago.
Skoraj vsa tekoča sladka voda na svetu je podzemna voda, ki podpira oskrbo s pitno vodo, sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Na številnih mestih ljudje čezmerno uporabljajo in onesnažujejo podtalnico. Drugje pa preprosto ne vemo, koliko vode je na razpolago.
Ob tem ima podzemna voda ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe. Zato moramo sodelovati pri trajnostnem upravljanju tega dragocenega vira.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vodam posvečamo posebno skrb, tako z vidika oskrbe kot z vidika varnosti. Povečujemo investicijsko aktivnost na področju voda; v obdobju 2021-2027 bomo iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode, letno nameniti dvakrat več sredstev za ta namen.
Vidni vplivi podzemne vode:
Nevidna sestavina v hrani
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so le nekateri od dejavnikov, ki povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Svetovno prebivalstvo bo po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard, proizvodnja hrane pa se bo morala povečati za 60 odstotkov. Ob tem pa približno 40 odstotkov vse vode, ki se uporablja za namakanje, prihaja iz vodonosnikov. Predvsem v državah s pomanjkanjem vode je treba zagotoviti poceni energijo za črpanje podzemne vode za namakanje.
Uporaba gnojil in pesticidov v kmetijstvu resno ogroža kakovost podzemne vode; nitrati so na primer najpogostejše onesnaževalo podzemnih vodnih virov po vsem svetu.
Da bi se izognili težavam, ki jih povzroča izčrpavanje podtalnice, so potrebne usklajene politike.
Na MOP smo sprejeli uredbe za varovanje vodnih virov
Z varovanjem vodnih virov je v kmetijskem sektorju močno povezana tudi t.i. uredba o nadomestilih za kmetovanje na najožjih vodovarstvenih območjih. V tem času (dec. 2022) je bila sprejeta tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki je podaljšala obstoječi sistem izplačevanja nadomestil kmetom, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I). Na ministrstvu potekajo aktivnosti za pripravo novih strokovnih podlag za ureditev višine nadomestil kmetom, ki kmetujejo na VVO I, saj veljavna uredba o nadomestilih poteče konec letošnjega leta.
Vir brez meja?
Večina velikih vodonosnikov na svetu prečka mednarodne meje. Po vsem svetu je približno 468 čezmejnih vodonosnikov, zato si velika večina držav deli podzemne vode. Na svetovni ravni je od osmih največjih vodonosnikov šest čezmejnih. Nekateri od teh vodonosnikov so neobnovljivi, na primer nubijski in severozahodni saharski vodonosni sistem. Trenutno le peščico čezmejnih vodonosnikov ureja sporazum o sodelovanju med državami članicami EU.
Zaradi vse večje rabe virov podzemne vode po vsem svetu je potreba po močnejšem posebnem sodelovanju na področju čezmejnih podzemnih voda vse večja.
Skrb za čisto pitno vodo
Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate držav. Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. V katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.
Ministrstvo za okolje in prostor je v tem mandatu pospešilo pripravo in sprejem uredb o varovanju vodnih virov, od marca 2020 jih je bilo sprejetih pet, več kot 20 jih je v pripravi.
Dokončno smo odpravili zaostanke na področju koncesij za rabo vode, ki so se nanašali na že obstoječe uporabnike, ki so vodo rabili, koncesije pa še niso imeli podeljene in posledično tudi niso plačevali plačila za koncesijo.
Varovanje vodnih virov je predpogoj za zagotavljanje oskrbe s čisto pitno vodo. V tem mandatu je minister Andrej Vizjak na MOP pospešil pripravo in sprejem uredb, od marca 2020 do marca 2022 sprejetih 5, več kot 20 jih je v pripravi.
V novejši zgodovini Slovenije smo prvič priča, da je s strani države zagotovljeno financiranje investicij v manjše vodovodne sisteme po celotni državi, kar doslej ni bilo sistemsko urejeno. Gre za načrtovane investicije v izgradnjo energetsko učinkovitih sistemov komunalnih odpadnih vod za aglomeracije manjše od 2000 populacijskih enot; novih energetsko in hidravlično učinkovitih sistemov za oskrbo s pitno vodo za manj kot 10.000 prebivalcev.
Za izboljšanje upravljanja z vodami namenjamo več sredstev in s tem povečujemo poplavno varnost
Ministrstvo za okolje in prostor namenja kar dvakrat več finančnih sredstev za redno vzdrževanje vodotokov, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji.
Direkcija Republike Slovenije za vode v okviru svojih pristojnosti izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo na področju urejanja voda. V letu 2022 je za zagotavljanje poplavne varnosti ministrstvo namenilo 241,4 milijona evrov sredstev, od tega 107,2 milijona evrov evropskih sredstev. V letu 2022 je za celotno državo predvidenih 41 projektov.
Finančne investicije v poplavno varnost: z 31,6 milijona evrov v letu 2018 so se povečale na 241,4 milijona v letu 2022.
V letu 2020 je bilo v okviru protipoplavnih ukrepov izvedenih za 18,1 milijona evrov investicij, v letu 2021 pa za 22,5 milijona evrov. V letu 2022 je načrtovana poraba sredstev v višini 59,2 milijona evrov. Za namen vzdrževanja vodotokov je bilo v letu 2020 porabljenih 28,2 milijona evrov sredstev, v letu 2021 50,3 milijona evrov.
PR: MOP
Skoraj vsa tekoča sladka voda na svetu je podzemna voda, ki podpira oskrbo s pitno vodo, sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Na številnih mestih ljudje čezmerno uporabljajo in onesnažujejo podtalnico. Drugje pa preprosto ne vemo, koliko vode je na razpolago.
Ob tem ima podzemna voda ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe. Zato moramo sodelovati pri trajnostnem upravljanju tega dragocenega vira.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vodam posvečamo posebno skrb, tako z vidika oskrbe kot z vidika varnosti. Povečujemo investicijsko aktivnost na področju voda; v obdobju 2021-2027 bomo iz sredstev kohezijskega sklada, sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter iz Sklada za vode, letno nameniti dvakrat več sredstev za ta namen.
Vidni vplivi podzemne vode:
Nevidna sestavina v hrani
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so le nekateri od dejavnikov, ki povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Svetovno prebivalstvo bo po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard, proizvodnja hrane pa se bo morala povečati za 60 odstotkov. Ob tem pa približno 40 odstotkov vse vode, ki se uporablja za namakanje, prihaja iz vodonosnikov. Predvsem v državah s pomanjkanjem vode je treba zagotoviti poceni energijo za črpanje podzemne vode za namakanje.
Uporaba gnojil in pesticidov v kmetijstvu resno ogroža kakovost podzemne vode; nitrati so na primer najpogostejše onesnaževalo podzemnih vodnih virov po vsem svetu.
Da bi se izognili težavam, ki jih povzroča izčrpavanje podtalnice, so potrebne usklajene politike.
Na MOP smo sprejeli uredbe za varovanje vodnih virov
Z varovanjem vodnih virov je v kmetijskem sektorju močno povezana tudi t.i. uredba o nadomestilih za kmetovanje na najožjih vodovarstvenih območjih. V tem času (dec. 2022) je bila sprejeta tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki je podaljšala obstoječi sistem izplačevanja nadomestil kmetom, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I). Na ministrstvu potekajo aktivnosti za pripravo novih strokovnih podlag za ureditev višine nadomestil kmetom, ki kmetujejo na VVO I, saj veljavna uredba o nadomestilih poteče konec letošnjega leta.
Vir brez meja?
Večina velikih vodonosnikov na svetu prečka mednarodne meje. Po vsem svetu je približno 468 čezmejnih vodonosnikov, zato si velika večina držav deli podzemne vode. Na svetovni ravni je od osmih največjih vodonosnikov šest čezmejnih. Nekateri od teh vodonosnikov so neobnovljivi, na primer nubijski in severozahodni saharski vodonosni sistem. Trenutno le peščico čezmejnih vodonosnikov ureja sporazum o sodelovanju med državami članicami EU.
Zaradi vse večje rabe virov podzemne vode po vsem svetu je potreba po močnejšem posebnem sodelovanju na področju čezmejnih podzemnih voda vse večja.
Skrb za čisto pitno vodo
Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri in se po količini uvršča med z vodo razmeroma bogate držav. Slovensko ozemlje pripada z 81 % vodozbirnemu območju Črnega morja in z 19 % vodozbirnemu območju Jadranskega morja. V katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.
Ministrstvo za okolje in prostor je v tem mandatu pospešilo pripravo in sprejem uredb o varovanju vodnih virov, od marca 2020 jih je bilo sprejetih pet, več kot 20 jih je v pripravi.
Dokončno smo odpravili zaostanke na področju koncesij za rabo vode, ki so se nanašali na že obstoječe uporabnike, ki so vodo rabili, koncesije pa še niso imeli podeljene in posledično tudi niso plačevali plačila za koncesijo.
Varovanje vodnih virov je predpogoj za zagotavljanje oskrbe s čisto pitno vodo. V tem mandatu je minister Andrej Vizjak na MOP pospešil pripravo in sprejem uredb, od marca 2020 do marca 2022 sprejetih 5, več kot 20 jih je v pripravi.
V novejši zgodovini Slovenije smo prvič priča, da je s strani države zagotovljeno financiranje investicij v manjše vodovodne sisteme po celotni državi, kar doslej ni bilo sistemsko urejeno. Gre za načrtovane investicije v izgradnjo energetsko učinkovitih sistemov komunalnih odpadnih vod za aglomeracije manjše od 2000 populacijskih enot; novih energetsko in hidravlično učinkovitih sistemov za oskrbo s pitno vodo za manj kot 10.000 prebivalcev.
Za izboljšanje upravljanja z vodami namenjamo več sredstev in s tem povečujemo poplavno varnost
Ministrstvo za okolje in prostor namenja kar dvakrat več finančnih sredstev za redno vzdrževanje vodotokov, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zmanjševanju poplavne ogroženosti v vseh porečjih v Sloveniji.
Direkcija Republike Slovenije za vode v okviru svojih pristojnosti izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo na področju urejanja voda. V letu 2022 je za zagotavljanje poplavne varnosti ministrstvo namenilo 241,4 milijona evrov sredstev, od tega 107,2 milijona evrov evropskih sredstev. V letu 2022 je za celotno državo predvidenih 41 projektov.
Finančne investicije v poplavno varnost: z 31,6 milijona evrov v letu 2018 so se povečale na 241,4 milijona v letu 2022.
V letu 2020 je bilo v okviru protipoplavnih ukrepov izvedenih za 18,1 milijona evrov investicij, v letu 2021 pa za 22,5 milijona evrov. V letu 2022 je načrtovana poraba sredstev v višini 59,2 milijona evrov. Za namen vzdrževanja vodotokov je bilo v letu 2020 porabljenih 28,2 milijona evrov sredstev, v letu 2021 50,3 milijona evrov.
PR: MOP
