Datum objave:

Avtor:

Termoelektrarna Šoštanj je letos že dvakrat na Agencijo za energijo podala zahtevo za znižanje cene toplotne energije, in sicer se je ta prvič znižala januarja in dodatno še s prvim februarjem.

Pred upravno stavbo Termoelektrarne Šoštanj je Ljudska iniciativa Velenje danes pripravila novinarsko konferenco, vezano na cene toplotne energije in z namenom predati vodstvu TEŠ zahteve za znižanje cen toplotne energije. V TEŠ so zahteve prejeli, a ob tem znova poudarili, da je cena toplotne energije, ki jo TEŠ proizvaja za Šaleško dolino, regulirana s strani Agencije za energijo na podlagi Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Termoelektrarna Šoštanj Šaleški dolini tako dobavlja toplotno energijo po regulirani ceni, kar ji je tudi sistemsko naloženo. 

V TEŠ ob tem izpostavljajo, da iz naslova dobave toplote ne ustvarjajo dobička, saj je cena toplotne energije, ki jo TEŠ zaračunava Komunalnemu podjetju Velenje, enaka upravičenim stroškom proizvodnje toplotne energije, ali povedano drugače, TEŠ z zagotavljanem zanesljivega daljinskega ogrevanja pokrije le stroške proizvodnje. Kot pojasnjujejo, se prodajna cena toplotne energije določi na podlagi upravičenih stroškov proizvodnje toplotne energije in je sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela. Tako se je cena toplotne energije v letu 2023 gibala od 45,99 EUR/MWh v januarju, 50,29 EUR/MWh v obdobju februar-april, do 51,27 EUR/MWh, kolikor je znašala od maja do decembra, pri čemer fiksnega dela prodajne cene toplotne energije TEŠ ni spreminjal. Zaradi dodatnega nakupa emisijskih kuponov po ugodnejši ceni, je ob tem TEŠ podal vlogo na Agencijo za energijo za še dodatno znižanje cene toplotne energije, ki velja od 1. februarja letos in znaša 48,13 EUR/MWh ter je še vedno najnižja v Sloveniji. 

V TEŠ tudi poudarjajo, da, kadar ne obratuje nobeden od premogovnih blokov, toplotno energijo termoelektrarna zagotovi z zagonom plinskih turbin. V letu 2023 je TEŠ proizvedel in prodal 305,4 GWh toplotne energije, proizvedene iz 85 odstotkov premoga, 14 odstotkov plina in enega odstotka biomase. V strukturi prodajne cene toplotne energije predstavljajo stroški energentov približno 44 odstotkov, stroški emisijskih kuponov približno 39 odstotkov in fiksni stroški 17 odstotkov. Ob tem gre še posebej izpostaviti, da toplotna energija, ki jo zagotavlja TEŠ, ni odpadni produkt. Para, ki jo uporabijo za proizvodnjo toplote za Komunalno podjetje Velenje, se tako ne more uporabiti za proizvodnjo električne energije. TEŠ za proizvedeno toplotno energijo zaračuna strošek goriva v deležu odvzete pare, ki je odvzeta za ogrevanje vročevodov za daljinsko ogrevanje. Glede na porabljeno količino premoga za to paro se morajo skladno z direktivo obračunati tudi emisijski kuponi za proizvedeno količino CO2. Za vso uporabljeno lesno biomaso nakup emisijskih kuponov ni potreben, kar je tudi upoštevano pri deležu  za odvzeto paro, torej tudi pri ceni toplotne energije.

Pristojno ministrstvo in agencija za energijo sta sicer pred kratkim pripravila tudi posebno tiskovno konferenco, na kateri so podrobno pojasnili, kako se oblikuje cena toplotne energije. Kot je bilo rečeno, v Sloveniji deluje kar 109 distribucijskih sistemov toplote, ki opravljajo dejavnost kot gospodarsko javno službo ali kot tržno distribucijo. Med posameznimi distribucijskimi sistemi toplote so velike razlike zaradi uporabe energentov in tehnologije za proizvodnjo toplote, obratovalnih pogojev, izkoriščenosti sistemov in gostote odjema. Vse to se odraža v neenakih cenah toplote, na katere posredno vplivajo tudi različne izgube na sistemih, ki so odvisne tudi od letnega temperaturnega primanjkljaja, dolžine distribucijskega sistema, gostote odjema, temperaturnega režima delovanja in sezonske ali celoletne oskrbe s toploto. Na sistemih, ki poleg ogrevanja v času ogrevalne sezone zagotavljajo tudi sanitarno toplo vodo skozi celotno leto, pa so izgube še višje. Podatki reguliranih distributerjev toplote sicer kažejo, da so izgube največje v distribucijskih sistemih Šentilj, Vransko, Gornji Grad, Velenje in Kidričevo.

Poleg navedenega na letni znesek oskrbe vpliva tudi letna poraba toplote, ki je odvisna od več parametrov, med katere gre šteti predvsem izoliranost objekta, višino temperature v ogrevanih prostorih, pogostost zračenja prostorov, hidravlično uravnoteženost ogrevalnega sistema in dolžino ogrevalne sezone. Med reguliranimi distribucijskimi sistemi toplote je sicer zabeležena največja letna poraba gospodinjskega odjemalca v večstanovanjskih stavbah v Lendavi, Kidričevem, Velenju in Ribnici.  
Kot so poudarili na omenjeni predstaviti, so torej pomembni tudi ukrepi energetske učinkovitosti stavb, kar se nato kaže tudi v povprečni porabi primerljivega gospodinjskega odjemalca. V Agenciji ob tem navajajo, da je stroške ogrevanja mogoče učinkovito zmanjšati tudi z energetsko prenovo objekta in spremembo temperature v ogrevanih prostorih (za stopinjo Celzija znižana temperatura zraka v prostoru pomeni okoli sedem odstotkov manjšo porabo energije). Največ priložnosti za znižanje stroškov ogrevanja je zato predvsem v lokalnih skupnostih, kjer objekti še niso energetsko sanirani. 

V Agenciji še pravijo, da je iz prikaza maloprodajnih cen toplote razvidno, da se del cene, ki je odvisen od fiksnih stroškov, ne spreminja, spreminja pa se variabilni del cene, ki je odvisen od cen vhodnih energentov, ki se spreminjajo glede na tržne razmere in stroške emisijskih kuponov.  Zato enostavne primerjave med sistemi, ki bi pojasnila, kateri sistem je najdražji oziroma najcenejši, ni mogoče podati. Dejstvo pa je, da je ogrevanje iz distribucijskega sistema v Velenju (in Šoštanju) še vedno najugodnejše.

VIR: Naš Stik