Električna energija za gospodinjstva je bila v prvem letošnjem trimesečju v povprečju višja za 5 odstotkov, negospodinjski odjemalci pa so morali zanjo odšteti 17 odstotkov več kot v prejšnjem trimesečju.
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Pixabay
Električna energija za gospodinjstva je bila v prvem letošnjem trimesečju v povprečju višja za 5 odstotkov, negospodinjski odjemalci pa so morali zanjo odšteti 17 odstotkov več kot v prejšnjem trimesečju.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo statistiko strukture reprezentativnih cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce na maloprodajnem trgu Slovenije za obdobje od januarja do marca, iz katere izhaja, da je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca v prvem letošnjem trimesečju znašala
180,5 EUR/MWh in je tako bila za pet odstotkov višja glede na konec minulega leta. V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika zvišala kar za 56 odstotkov. Po posameznih postavkah, ki oblikujejo končno ceno električne energije, pa je bila slika v prvem letošnjem trimesečju naslednja. Za samo električno energijo je bilo treba odšteti 102,7 evra za MWh (49-odstotna letna rast), omrežnina je znašala 52,2 evra za MWh (180-odstotna letna rast), dajatve za namene energetike pa so znašale 8 evrov na MWh (48-odstotna letna rast).
K končnemu računu je treba prišteti še 1,53 evra na MWh za trošarino (ta se je sicer na osnovi vladnega ukrepa znižala za polovico). Ob tem gre izpostaviti, da bi bile končne cene električne energije brez že lani sprejetih cele vrste vladnih ukrepov za blažitev energetske draginje, med drugim je bila denimo od septembra 2022 dalje na vse postavke znižana tudi davčna stopnja, in sicer na 9,5 odstotka, višje. Sicer pa je v prvem letošnjem trimesečju za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 56,9 odstotka, delež omrežnine 28,9 odstotka, delež dajatev v energetiki 4,5 odstotka, delež trošarine 0,8 odstotka in davek na dodano vrednost 8,9 odstotka končne maloprodajne cene.
180,5 EUR/MWh in je tako bila za pet odstotkov višja glede na konec minulega leta. V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika zvišala kar za 56 odstotkov. Po posameznih postavkah, ki oblikujejo končno ceno električne energije, pa je bila slika v prvem letošnjem trimesečju naslednja. Za samo električno energijo je bilo treba odšteti 102,7 evra za MWh (49-odstotna letna rast), omrežnina je znašala 52,2 evra za MWh (180-odstotna letna rast), dajatve za namene energetike pa so znašale 8 evrov na MWh (48-odstotna letna rast).
K končnemu računu je treba prišteti še 1,53 evra na MWh za trošarino (ta se je sicer na osnovi vladnega ukrepa znižala za polovico). Ob tem gre izpostaviti, da bi bile končne cene električne energije brez že lani sprejetih cele vrste vladnih ukrepov za blažitev energetske draginje, med drugim je bila denimo od septembra 2022 dalje na vse postavke znižana tudi davčna stopnja, in sicer na 9,5 odstotka, višje. Sicer pa je v prvem letošnjem trimesečju za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež postavke energija v strukturi maloprodajne cene znašal 56,9 odstotka, delež omrežnine 28,9 odstotka, delež dajatev v energetiki 4,5 odstotka, delež trošarine 0,8 odstotka in davek na dodano vrednost 8,9 odstotka končne maloprodajne cene.
Maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je prvem letošnjem trimesečju znašala 245,3 EUR/MWh in je bila za 17 odstotkov višja od maloprodajne cene v zadnjem lanskem trimesečju. V obdobju enega leta se maloprodajna cena za povprečnega negospodinjskega porabnika sicer zvišala za tretjino, pri čemer je sama cena električne energije znašala 190,4 EUR/MWh (44-odstotna letna rast), omrežnina 22,2 EUR/MWh (192 – odstotna rast), dajatve za namene energetike 10,1 EUR/MWh (7-odstotna rast) in trošarina 1,2 EUR/MWh (24-odstotno znižanje). Delež posameznih postavk pa je bil naslednji - dobava energije je znašala 85 odstotkov končne cene, delež omrežnine je bil 9,9-odstoten, delež dajatev v energetiki 4,5-odstoten in delež trošarine 0,6-odstoten.
VIR: Naš Stik