Slovenija je kot častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu danes ob 10.00 na otvoritvenem dogodku »Ljubljanski manifest o branju: Zakaj je branje knjig pomembno?« poudarila pomembnost poglobljenega branja, saj krepi analitično in kritično mišljenje, širi pojmovne zmožnosti, uri kognitivno empatijo in socialne veščine, ki so ključne in nepogrešljive za informirane državljane v demokratični družbi. 

Dokument so napisali štirje ugledni raziskovalci:

dr. Miha Kovač z Univerze v Ljubljani, v.d. sokustosa programa Častni gost Slovenije,

dr. Anne Mangen, profesorica na Univerzi v Stavangerju,

dr. Andre Schüller-Zwierlein, direktor Univerzitetne knjižnice v Regensburgu,

dr. Adriaan van der Weel, profesor na Univerzi v Leidnu.

Margaret Atwood, kanadska pesnica, pisateljica, literarna kritičarka, kot prva podpisnica manifesta,

Salvoj Žižek, filozof,

Olga Tokarczuk, pisateljica, Nobelova nagrajenka,

Georgi Gospodinov, pisatelj in dobitnik mednarodne Bookerjeve nagrade,

Juergen Boss, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma,

Claudia Roth, komisarka za kulturo in medije zvezne vlade Nemčiji,

in drugi.

Podprli so ga Nemška akademija za jezik in pesništvo (DASD), Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA) in Javna agencija za knjigo RS.

IZJAVE: 

»Ljubljanski manifest o branju na višji ravni poudarja, da je res pomembno brati kompleksne knjige v kompleksnem času. Knjige nam prinesejo nekaj, česar nam zasloni ne. In želimo se držati tega sporočila.«

»Ljubljanski Manifest je pomemben za vse nas, ker ima toliko implikacij. Sinoči (na otvoritvi sejma) smo slišali Miljano Cunta z zelo poetičnim in tihim glasom ter Slavoja Žižka z zelo glasnim glasom. Pomembo je, da slišimo oba glasova, a prisluhnemo jima lahko le, če znamo brati. Sposobnost refleksije, da se opredelimo do družbe, je blizu sposobnosti branja. Zelo sem hvaležen Sloveniji, da je ustvarila Ljubljanski manifest in ljudem, ki ga podpirajo. Manifest ni nekaj, o čemer bi govorili v tem trenutku, ampak je nekaj, kar moramo nadaljevati in graditi njegovo prepoznavnost.«

»Branje je potrebno za preživetje demokracije, uči nas, kako razmišljati in kako sprejemati najboljše odločitve, ki temeljijo na našem razmišljanju. Branje nam pomaga razumeti, da obstaja veliko vrst ljudi in veliko različnih osebnosti. Tako lahko razumemo, zakaj ljudje, mi sami in politiki ravnajo in verjamejo, tako kot ravnajo in verjamejo. Demokracija potrebuje ozaveščene državljane, ki so pripravljeni prispevati k skupnosti.«

»V času natrpanega življenjskega sloga in mediatiziranega dostopa do površnih in razdrobljenih informacij je vzeti čas za branje privilegij. Branje daljših in zahtevnejših literarnih del še toliko bolj. Branje na višji ravni in doseganje poglobljenega razumevanja snovi je ključnega pomena, saj omogoča razvoj pomembnih veščin pri posameznikih in skupnostih. 

Branje zgodb pomeni potapljanje v svetove in realnosti, ki niso naši lastni, širjenje svojega miselnega spektra in svojega besednega zaklada, vse to pa vodi k razvijanju pravega razumevanja drugega, rasti strpnosti in odprtosti za dialog.

Zmanjševanje bralnih navad in sposobnosti je globalni pojav. Zaradi zavedanja, kako pomembno je branje tako za posameznike kot skupnosti in s tem za celotno družbo, je Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, za glavno temo Ljubljanskega manifesta izbrala branje na visoki ravni.«

»Hvala iz srca za to, kar počnete. V Nemčiji otroci ne berejo, zaradi uporabe socialnih omrežij. A prav branje uči misliti. Ne le majhen narod v Evropi, kot je Slovenija, vsi narodi morajo znati misliti. Demokracija živi, ko smo aktivni, zato moramo narediti več za promocijo in spodbudo vašega manifesta in branja. Držimo se knjig, brez da bi zanikali potencial interneta za shranjevanje znanja.«

VIR: Javna agencija za knjigo RS