Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V Portorožu se bo danes zaključila dvodnevna konferenca Dnevi energetikov, v središču katere so obvladovanje tveganj na energetskih trgih, učinkovite tehnološke rešitve in samooskrba z energijo.

Dnevi energetikov so skozi četrt stoletja postali osrednji dogodek energetskih menedžerjev in strokovnjakov iz slovenskih podjetij, raziskovalnih inštitucij in vseh tistih, ki poslujejo po načelu učinkovite rabe energije. Pomen konference prepoznava vse več hitro rastočih, dinamičnih, manjših in srednjih podjetij, ki se zavedajo pomena zanesljivosti oskrbe, trajnostne energije, tehnološkega napredka ter nadaljnjega procesa raziskav in inovacij na področju energetike.

Kot je v uvodu povedal predsednik programskega sveta in vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan mag. Stane Merše, je energetska kriza, v kateri smo se znašli, pokazala, da energetske menedžerje še kako potrebujemo, zato so še toliko bolj iskan kader. Kriza pa je tudi pokazala, da je ukrepanje in vlaganje v energetsko učinkovitost ter v nove učinkovite zelene tehnologije bolj smiselno in ekonomsko upravičeno kot kadar koli prej. S temami tokratne konference so želeli pokazati, kaj lahko postorimo že danes, zato naj energetska kriza postane priložnost in izziv za nove ideje in učinkovite trajnostne rešitve, o katerih do sedaj nismo upali razmišljati. Potrebujemo preskok, saj je zelena transformacija že v teku. Predpogoj za to pa so nova znanja, povezanost, dober pretok informacij in dragocenih izkušenj ter usposobljeni energetski menedžerji.

Predsednik EZS in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je izpostavil, da je Slovenija v letošnjem letu krizo dobro prestala, a razmere na trgu ne bodo nikoli več takšne, kot so bile pred krizo. Soočamo se z novimi razmerami, ki jih je treba vedno znova obvladovati in reagirati na vsako novo situacijo, ki se lahko na trgu zgodijo. Nahajamo se v novem oziroma ključnem obdobju za našo energetsko prihodnost. Obstoječa robustna energetska infrastruktura je ključni temelj in izhodišče za nove projekte. Ob tem pa je izpostavlja pomanjkanje odločnosti pri energetskih strokovnjakih in si želi, da bi imeli vsi akterji v energetiki jasno sliko in odgovore na vprašanja, kam gremo in kaj potrebujemo. Pogled moramo usmeriti daleč naprej in podati jasno sporočilo, da smo se odločili za pot, ki je težka in polna izzivov, ter priložnosti, vendar so jo energetiki sposobni prehoditi.  

V nadaljevanju je vodja oddelka za vodik, toploto in alternativne pogone v  Nemški industrijski in trgovinski zbornici Louise Maizieres spregovorila o tem, kako je lahko trenutna kriza priložnost za pospešitev procesa zelenega prehoda oziroma trajnostne preobrazbe. Izpostavila je izkušnje EU in še posebej Nemčije, ki sta si jih naučili iz energetske krize. Ta je pokazala na veliko energetsko odvisnost EU, kar je posledično pripeljalo do manjšega povpraševanja po energiji in spremembe energetske mešanice. Prav tako je solidarnost evropskih držav veliko večja, kot je bila pred krizo. Pokazala pa je tudi razkorak v dojemanju posledic krize med politiko in podjetji.

V panelu na temo izzivov in priložnostih energetske krize za podjetja je svetovalec direktorja in soustanovitelj podjetja Dewesoft Andrej Orožen orisal rast podjetja do danes in predstavil njihove produkte ter pot, ki so jo prehodili do zavedanja zaposlenih o pomenu trajnosti podjetja. Partnerstvo podjetja ELAN in Interenergo pri zelenih projektih sta predstavila Melanija Korošec in Mohor Vrhovnik. Kot je poudarila prva, je vizija Elana navdihovati aktiven in trajnosten življenjski slog. Zato ne premikajo le meja v smučanju, pač pa tudi v kulturi v podjetju. Mohor Vrhovnik je dejal, da so z Elanom prvi projekt izpeljali že leta 2018. Šlo je za manjši projekt vzpostavitve učinkovite notranje LED razsvetljave. Lani so skupaj izvedli že šesti projekt, in sicer postavitev prve faze sončne elektrarne. Trenutno sta v teku še dva projekta, sodelovati pa nameravajo še naprej.

V popoldanskem delu so svoj tehnološki prehod v zeleno tranzicijo predstavila številna podjetja. Mitja Smešnik je predstavil sistem upravljanja z energijo podjetja Krka. Poudaril je, da je ključ za zmanjšanje specifične rabe energije ter vplivov na okolje inovativni pristop ter ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih. Direktorica energetike v podjetju GP sistemi Anamarija Borštnik Bračič je povedala, da je podjetje iskalo poslovne priložnosti zamenjave energentov v energetsko intenzivni industriji v Sloveniji ter jih našli v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja, kjer bi lahko zemeljski plin zamenjali z biomaso. Sekretar na Ministrstvu za naravne vire in okolje je spregovoril o perspektivah zajemanja in shranjevanja ogljika v EU in Sloveniji. Ključni izzivi za razvoj tehnologij tako v EU kot v Sloveniji pa so povečanje politične podpore ter podpore državljanov, investicije v pilotne in demonstracijske projekte, razvoj čezmejne infrastrukture in pravočasno izdajanje dovoljenj.

Luka Grahek in Pavel Jošt iz podjetja Socomec Sicon sta predstavila inovativne rešitve za učinkovito delovanje električnih sistemov, predvsem kritičnih, Primož Kaučič iz podjetja Telekom pa naložbe in ukrepe v podjetju , s katerimi lahko dejansko privarčujejo pri energentih in njihove napredne rešitve za spremljanje porabe energentov v realnem času za različne uporabnike.

Ob koncu popoldanskega dela so govorniki predstavili trajnostne rešitve v stavbah in prometu. Med drugim je vodja urada za razvoj, pametno skupnost in projekte Mestne občine Kranj (MOK) Tomaž Lanišek predstavil številne projekte, ki so ji že zaključili, ki so že v teku in tiste, ki jih imajo še v načrtu. Ti morajo biti osredotočeni na občane in na prednosti, ki jim jih bodo ti projekti prinesli. Kaj se je javni sektor o upravljanju z energijo naučil v krizi je predstavila direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje Vlasta Krmelj, vodja programov strateških inovacij v Elesu Janez Humar pa je predstavil učinkovito povezovanje energetskega in prometnega sektorja v Sloveniji, saj bo elektrifikacija prometa imela prej ali slej vpliv na elektroenergetski sistem. V ta namen je Eles aktiven v številnih projektih, izpostavil pa je projekta E8 in Pentlja. Glavni cilj prvega je, da bi zaposleni svoja električna vozila na polnilnicah podjetij polnili v času službe. Pri drugem pa gre za koncept razvoja zmogljivejših polnilnih parkov tam, kjer infrastruktura to omogoča že danes, ki bodo namenjeni tovornemu prometu.

VIR: Naš Stik