Vlada je danes sprejela predlog novega Zakona o Kobilarni Lipica in ga posredovala Državnemu zboru po rednem postopku. Vlada želi z novim modelom enovitega in kakovostnejšega upravljanja omogočiti pogoje za še večjo dobrobit reje lipicancev, obenem pa nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica in učinkovitejše trženje njenih storitev in produktov.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob sprejemu predloga zakona dejal: "Decembra 2022 je bila tradicija reje lipicancev vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na ministrstvu in vladi se močno zavedamo pomena tega našega bisera – ne samo za slovenski turizem, pač pa tudi z vidika skrbi za lipicance in z vidika tradicije reje, ki jo želimo razvijati in ohranjati za naše prihodnje rodove. Prav s to odgovornostjo smo pripravili predlog novega zakona."

Z novim Zakonom o Kobilarni Lipica vlada ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica. "Želimo omogočiti še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter povečati sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov, ki jih ponuja Kobilarna Lipica. V središču teh so lipicanec in njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti ter kulturna in naravna dediščina v Lipici," je poudaril minister Han in zaključil: "Želimo si, da Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center. S predlogom zakona zato ohranjamo visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarni Lipica."

Župan občine Sežana Andrej Sila je na novinarski konferenci ob sprejemu poudaril: "Vesel sem, ker je ministrstvo prepoznalo lokalne skupnosti kot pomemben subjekt pri oblikovanju tega zakona. Glavno vodilo lokalnih skupnosti je bilo, da ponovno začutimo Kobilarno Lipica kot sestavni del ne samo naše občine, ampak širše regije in turistične destinacije Krasa Brkinov. Verjamemo, da bo razvoj Lipice hitrejši in boljši, če bomo sodelovali na eni strani država kot lastnik in na drugi lokalne skupnosti." Pri tem je poudaril, da so bili vsi predlogi lokalnih skupnosti upoštevani in pri tem izpostavil predvsem, "da so bile lokalne skupnosti prepoznane kot pomemben deležnik pri sooblikovanju razvojne strategije Lipice in da bo lahko lokalna skupnost tudi sama imenovala predstavnika v nadzornem svetu. Pozdravljamo predlog zakona in se veselimo nadaljnjega sodelovanja z državo v dobrobit Kobilarne Lipica kot tudi vseh občank in občanov vseh lokalnih skupnosti."

ZKL-2 uvaja več novosti, ki bodo v dobrobit Kobilarni Lipica, skrbi in upravljanju lipicancev ter tudi tamkajšnjemu turizmu. Najpomembnejša sprememba je nov model upravljanja. Ta bo po novem sestavljal dve medsebojno povezani nalogi. Prva je skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, ki ga Kobilarna Lipica opravlja v imenu in na račun Republike Slovenije. Druga naloga pa je trženje kulturnih in naravnih vrednot, ki ga bo Kobilarna Lipica opravljala v svojem imenu in za svoj račun.

Nov model upravljanja z odmikom od koncepta javne službe bo omogočil pomembne pozitivne učinke za vsestranski razvoj Kobilarne Lipica. Omogočeno bo enovito organiziranje v eni gospodarski družbi (namesto v danes dveh ločenih entitetah), pri čemer bo družba ustvarjeni dobiček namenjala izvajanju dejavnosti skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami in ga ne bo izplačala lastniku. To bo omogočilo neposredna vlaganja države v njeno premoženje v Kobilarni Lipica, kar bo vključevalo tudi vlaganja v objekte, namenjene turističnim storitvam, brez da bi to bilo v konfliktu s pravili o državnih pomočeh. Z načrtovano razširjeno ponudbo (npr. bazen Lipica Maestoso Spa in spomeniško zaščiten Hotel Klub) pa je treba še posebej izpostaviti povečano turistično privlačnost Kobilarne Lipica. Od ustvarjenih prihodkov trženja bo državi namenjeno 3 odstotno nadomestilo. Z enovito organiziranostjo in večjim vključevanjem zaposlenih bo vodstvo lahko doseglo tudi sinergije v enotnem kolektivu, ki je doslej umetno ločeno na dve gospodarski družbi.

Druga pomembna novost, ki jo prinaša ZKL-2, je tudi akreditacija članic in članov nadzornega sveta, kar bo prineslo kakovostnejše korporativno upravljanje in nadzor. Organiziranost nove tričlanske uprave pa bo zagotovila boljše usklajevanje javnih in poslovnih funkcij kobilarne. Pri upravljanju družbe se bodo upoštevala načela OECD o korporativnem upravljanju družb v državni lasti. Okrepljen bo tudi strokovni nadzor, zlasti na področju visoko specializiranih nalog pri vzreji in vzgoji lipicancev.

S celovito premišljenim konceptom sprememb, ki sledijo tudi pričakovanjem poglavitnih deležnikov, kot so zaposleni, civilne iniciative, konjeniška in veterinarska stroka ter lokalne skupnosti na Krasu, lahko Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center, prepoznan po vrhunski skrbi za lipicanca ter za kulturne in naravne vrednote v njenem upravljanju. ZKL-2 ohranja visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarne Lipica. Ta je namreč z določbo zakona zavarovana kot trajna in neodtujljiva last Republike Slovenije. Obenem v novem zakonu Vlada prvič opredeljuje tudi poslanstvo in vizijo Kobilarne Lipica.

K pripravi novega Zakona o Kobilarni Lipica je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pristopilo na podlagi sklepa vlade. Ta je ministrstvo zadolžila za analizo sedanjega upravljavskega modela, ki velja od leta 2018. Obenem je ministrstvo dobilo nalogo, da pripravi izboljšan model upravljanja in potrebne spremembe zakona, ki bi uveljavile načela Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti.

V pripravi zakona je ministrstvo v javni razpravi o predlogu novega zakona posebno pozornost namenilo dialogu z vsemi deležniki in javnostmi. Predlog zakona zato upošteva pričakovanja strokovne javnosti (veterinarska in biotehniška stroka), lokalnih skupnosti (Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Pivka), civilne iniciative in zaposlenih v obeh dosedanjih družbah.

Pri pripravi zakona je ministrstvo intenzivno sodelovalo z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za pravosodje ter z Ministrstvom za javno upravo.

VIR: MGTŠ