Brdo pri Kranju, 31. maj 2023 - Okoljska zakonodaja je obsežna, kompleksna in zahtevna. Sodelovanje vseh deležnikov, verodostojnost podatkov in sledljivost ne le odpadkov, ampak tudi surovin, nevarnih snovi ter poti kroženja izdelkov je ključnega pomena. Več kot 150 udeležencev je danes prisluhnilo novostim na področju okoljskih predpisov ter razpravi o vlogi in pomenu okoljskega menedžerja. Prvič je bila podeljena tudi nagrada za okoljskega trajnostnega menedžerja, ki jo je prejel Slavko Zupančič iz Krke.

»Podnebne sprememb, energetska kriza, prehrambena samozadostnost, vsi ti izzivi so močno povezani z okoljem, zato ne preseneča, da postaja okoljska politika sestavni del vseh ostalih politik, ki so pomembne za državo, družbo in gospodarstvo. Tudi v gospodarstvu se je odnos do okolja v zadnjih desetletjih korenito spremenil. Če smo se z okoljskimi vprašanji včasih soočali parcialno, običajno po zaključku proizvodnega procesa, danes na okolje gledamo celovito, krožno in timsko. Z eno besedo trajnostno,« je uvodoma dejal generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Pri tem je izpostavila kompleksnost in prepletenost okoljskih vprašanj, zaradi katerih je ključnega pomena »zeleno pravila«, kot je poimenovala nujnost sodelovanja različnih deležnikov. Seveda pa brez verodostojnosti, sledljivosti in nenazadnje tudi relevantnosti podatkov in znanj ne gre, je še dodala.

 

Po besedah Tanje Bolte, generalne direktorice MOPE, se bo moralo gospodarstvo v prihodnih mesecih prilagoditi kar nekaj novim evropskim in slovenskim okoljskim predpisom. Pri tem spremembe predvidevajo večjo vlogo digitalizacije, predvsem z vidika obvladovanja okoljskih podatkov – vse od državnega nivoja pa do posameznega podjetja. Na ravni EU je v pripravi direktiva proti zelenemu zavajanju in uredba o embalaži in odpadni embalaži. Slednja narekuje uvedbo kavcijskega sistema za plastenke pijač in pločevinke. MOPE pripravlja nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3) in Podnebni zakon, MNVP pa Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja. »Ključno je, da vzpostavimo trajnostno gospodarstvo, ki je digitalno napredno, sledljivo in temelji na načelih krožnega gospodarstva. Vlada si prizadeva ustvariti spodbudno okolje za trajnostno poslovanje in inovacije ter vzpostaviti učinkovite politike, ki bodo spodbujale odgovorno ravnanje z okoljem. Za dosego teh ciljev moramo sodelovati kot celotna skupnost. Samo z združenimi močmi bomo lahko premaknili gospodarstvo v trajnostno smer, kjer bo ohranjanje okolja in ustvarjanje gospodarskega napredka tesno prepleteno,« je sklenila.

 

Na okrogli mizi so predstavniki gospodarstva, politike in izobraževalne sfere razpravljali o trajnostnem menedžerju kot kadru prihodnosti, ki mora biti strokovnjak na svojem področju, obvladati veščine komuniciranja ter biti timski človek in delovati interdisciplinarno. »Trajnost je način življenja. Trajnostni menedžer je del mozaika vseh profilov, ki jih potrebujemo,« je povedala Ines Gergorić, GZS, ki je vodila pogovor.

 

Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah, meni, da mora biti trajnostni menedžer »v prvi liniji podjetja«, zato da je lahko enakovreden vodjem drugih področij. Predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko na Naravoslovnotehniški fakulteti prof. dr. Jožef Medved postavlja človeka v središče trikotnika, ko pravi, da le če bodo okolje, gospodarstvo in družba zdravi, bo človek prosperiral. V prihodnosti meni, da se bo treba veliko ukvarjati z reciklabilnostjo izdelkov, kar je vse večji problem, ker so izdelki zelo kompleksni. Tudi izobraževanje je pomemben faktor v procesu trajnosti. »Moramo izobraževati za trajnost, da trajnost naredimo popularno za mlade in jim jo privzgojimo kot vrednoto. Papirologija pogosto pomeni oviro in zavoro pri razvijanju trajnosti,« je dodal. Po njegovem prepričanju mora imeti trajnostni menedžer razvito vrednoto trajnosti, da jo lahko prenaša v podjetje in koordinira celo ekipo; vseh potrebnih kompetenc ni mogoče zagotoviti v eni osebi. Jasmina Karba z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je dejala, da je trajnost ljubezen do okolja, sočloveka in družbe. Maj Rožmanec, diplomant Univerze v Ljubljani Naravoslovnotehniške fakultete, ki sedaj dela na GZS, se je odločil za študij metalurgije, ker je želel delovati trajnostno. Vilma Fece, strokovnjakinja okoljskih tematik, je poudarila pomen lepega, dobrega in poštenega odnosa do okolja vseh, ne zgolj gospodarstva, pri tem pa izpostavila tudi odgovornost, ki je pogosto opredeljena zgolj za gospodarstvo, »na drugih področjih pa je megla«. Po njenem mnenju je pomembno, da bo imel trajnostni menedžer pooblastila, da bo lahko preprečil »neumnosti, ki jih bodo uvedli pod krinko cenejše izvedbe«. Imeti bo torej moral toliko izvršilne moči, da bodo uprava in lastniki vedeli, da je za njih in podjetje dobro, da delujejo trajnostno.

 

V nadaljevanju Okoljskega dne gospodarstva je bila podeljena Nagrada za okoljskega trajnostnega menedžerja leta 2023 in nagrada za življenjsko delo.

 

Slavko Zupančič je celotno karierno pot posvetil področju varstva okolja, na katerem deluje že  petintrideset let, od leta 2001 pa je tudi vodja področja v družbi, kjer je odgovorno trajnostno ravnanje eden od temeljev poslovne in razvojne strategije. Vzpostavil je sistem vodenja v skladu z okoljskim standardom ISO 14001 in ga vsa leta uspešno vzdržuje. Aktivno sodeluje in daje pobude za stalne izboljšave in zmanjševanje vplivov na okolje, uvajanje krožnega gospodarstva, obvladovanje celotnega življenjskega cikla izdelka, učinkovito rabo energije in trajnostno upravljanje. Je tudi predsednik Sekcije za okolje in energijo pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine ter podpredsednik Sekcije za okolje pri GZS Združenju kemijske industrije.

Slavko Zupančič je okoljski strokovnjak, ki je s svojim delom pripomogel k prepoznavi in povečanju veljave stroke, zato prejme letošnjo prvo nagrado za okoljskega trajnostnega menedžerja leta.

 

 

 

Vilma Fece je s svojim delom odpirala vrata in nam kazala pot po okoljskem stebru trajnostnega poslovanja, ko je še velika večina ostalih gledala od daleč in iskala svoje mesto v tem zahtevnem poznavanju in obvladovanju tematike.

Vilma Fece je bila od leta 1981 do svoje zaslužene upokojitve zaposlena v Gorenju, večino časa kot direktorica področja Varstva okolja ter varno in zdravo delo. Bila je odgovorna za razvojni in operativni del varstva okolja tako s področja proizvodov kot tudi tehnologij. Uvajala je različne sisteme vodenja v podjetju,  jih razvijala, nadgrajevala in predvsem skrbela, da so živeli v praksi.

Poleg tega je bila ves čas zelo aktivna tudi izven matičnega podjetja. Habilitirana je bila kot višja predavateljica Univerze v Mariboru za predmet Varstvo okolja. Bila je aktivna članica različnih komisij, združenj, društev s področja varstva okolja ter varnega in zdravega dela, članica Slovenskega združenja za kakovost in zunanja presojevalka sistemov varstva okolja ter varnega in zdravega dela. Objavila je veliko strokovnih člankov, znanstvenih prispevkov na konferencah, elaboratov, recenzij in drugih izvedenih del.

VIR: GZS