Ljudje me poznajo večinoma kot vnetega zagovornika poslušanja klasične glasbe. Res je, da največ poslušam, če je le možno, najlepše in najbolj poduhovljene skladbe iz svetovne glasbene zakladnice v kar najbolj vrhunski izvedbi izbranih in priznanih glasbenikov.
Da sem prišel do te stopnje, sem, priznam, preposlušal ogromno izjemnih posnetkov in seveda tudi koncertov v živo. Tudi v časih, ko so vsi poslušali rock, ko so bili Beatli še na začetku, je bila klasična glasba zibelka moje osebne rasti. Pa vendar sem, odkar sem imel to možnost, spremljal tudi druge zvrsti in tudi danes, včasih, za dušo in prijetno čustveno razpoloženje, odprem zvočnike do glasnosti moje mladosti in se predam valovanju čutne moči rocka, bluesa in vsemu, kar je temu sledilo. Še vedno nisem pozabil slogana, ki sem ga v najstniških letih velikokrat poudaril: Bach, Beethoven, Brahms in Beatles so moji najljubši skladatelji. No, v teh desetletjih od takrat do danes, se je krog precej razširil, moje zanimanje za neklasično glasbo pa je tudi še ostalo. In tako sem letos spomladi povsem slučajno zaznal novo glasbeno ime Masharik. Ta zapis nastaja ob poslušanju njihove glasbe.
Na moj god in rojstni dan mojega tasta, ki ga ni več med nami, piše maestro življenja, Tomaž Bole, v Navdihni me na https://navdihni.me/od-bacha-preko-beatlov-do-masharik/
VIR: Insights
