V hotelu Intercontinental v Ljubljani je danes potekal poslovni forum o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Srbijo. Predstavniki slovenskih in srbskih podjetij so razpravljali o poslovnih in investicijskih priložnostih na obeh trgih.
Ljubljana - V hotelu Intercontinental v Ljubljani je danes potekal poslovni forum o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Srbijo. Predstavniki slovenskih in srbskih podjetij so razpravljali o poslovnih in investicijskih priložnostih na obeh trgih. Srbija in Slovenija nista konkurentki, ampak sta si komplementarni. Potencial gospodarskega sodelovanja je izjemen, krepitev poslovnih odnosov pa zavirajo še vedno pretirane adminstrativne ovire. Tudi zato bi morali prostor Zahodnega Balkana, kjer imata obe državi močan ekonomski interes, čimbolj odpreti, so se strinjali udeleženci dogodka, ki ga je Inštitut za strateške rešitve organiziral v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Srbije, Javno agencijo Spirit Slovenija in Trgovinsko zbornico Slovenije.
Direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun je izpostavil, da bi dobro gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Slovenijo lahko okrepili z intenzivnejšim priključevanjem držav Zahodnega Balkana k Evropski uniiji, najprej s čimprejšno vzpostavitvijo skupne ekonomsko gospodarske cone. Po besedah Ane Marković, predstavnice Gospodarske zbornice Srbije v Sloveniji, pri nas deluje okoli dva tisoč podjetij s srbskim kapitalom. Tudi gospodarska vpetost Slovenije v Srbiji je po besedah Matjaža Han, ministra za gospodarstvo, turizem in šport, močna, saj slovenska podjetja v Srbiji zaposlujejo več kot 20 tisoč delavcev. Po navedbah Tomislava Momirovića, ministra za notranjo in zunanjo trgovino Republike Srbije, srbski podjetniki dobro razumejo in poznajo poslovno filozofijo in navade slovenskega trga. Srbija je danes v primerjavi z desetletjem nazaj rastoče gospodarstvo, ki išče svoje priložnosti na tujih trgih. V Srbiji je danes kar 550 tisoč več delovnih mest kot pred desetimi leti. Dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja in raziskav na ISR, je v kratki analizi povzel, da obstajajo trgi, kjer smo Slovenci in Srbi drug drugemu edini kupec oziroma dobavitelj. Med letoma 2005 in 2020 je srbski izvoz v Slovenijo narasel z 94 na 408 tisoč ton blaga letno, slovenski izvoz v Srbijo pa s 117 na 307 tisoč ton letno. Direktor Javne agencije Spirit Slovenija Rok Capl je dejal, da ima Slovenija najboljšo kombinacijo delovne sile v Evropi, saj je ta cenovno ugodnejša, njena produktivnost pa je višja kot na zahodu. Direktor mednarodnega sodelovanja pri Razvojni agenciji Srbije Nikola Janović pa je dejal, da v Srbiji danes najbolj vlaga Nemčija, poleg slovenskih, italijanskih in avstrijskih pa je v državi vedno več kitajskih investicij.
Kam in kako vlagati? Željko Stašević, direktor družbe Kempinski Palace v Portorožu, opaža, da turistične kapacitete Slovenije še zdaleč niso izkoriščene, predvsem v turizmu višjega razreda. Podobno meni o gradbeništvu Vukajlo Babić, lastnik in direktor družbe Inobačko gradbeno podjetje, ki je prepričan, da lahko slovenska podjetja s srbskimi skupaj nastopajo na tretjih trgih. Uroš Čop, partner in direktor v odvetniški pisarni Senica Andersen, ugotavlja, da v regiji ni velikih svetovalnih družb, kar sami prepoznavajo kot možnost za poslovno rast. V obliki pristopa one-stop-shop (vse na enem mestu, op. a.) nudijo davčno, pravno, kadrovsko in korporativno svetovanje. S srbskimi partnerji imajo izključno dobre izkušnje. Okroglo mizo je povezovala odgovorna urednica medija The Adriatic Maja Dragović.
Trgovina je zahtevna panoga, ki uživa zaupanje in ugled Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah je povedala, da zbornica kot reprezentavno združenje trgovinske panoge zastopa 32 odstotkov prihodkov slovenskega gospodarstva, trgovina pa zaposluje 16 odstotkov delavcev. Potencial trgovine v Sloveniji dosega več kot 35 milijard evrov, največ ga je pri hrani in pijači, sledijo energenti ter segment osebnih vozil in opreme. Trgovina v Sloveniji ima ugled in zaupanje potrošnikov, trg pa deluje v pogojih popolne konkurence, kar je izjemno ugodno za potrošnike, ki imajo možnost široke izbire. Po besedah Tonija Balažiča, predsednika uprave Panvite, slovenski potrošnik v povprečju tedensko obišče pet različnih prodajaln in je eden od najbolj občutljivih. Slovenija in Srbija si nista konkurenčni, ampak komplementarni. Naši konkurenti prihajajo iz Španije, Grčije in drugih držav, je poudaril Balažič.
Kako na slovenske trgovske police? Tomislav Kramarić, predsednik poslovodstva družbe Mercator, je razlike med trgi ponazoril s primerom moke, ki na zahodu zaseda komaj kakšno polico v trgovini, medtem ko je število polic z moko v vzhodnoevropskih državah bistveno večji. Podobno je s povpraševanjem po rdečem mesu, ki je v Srbiji bistveno večje kot v Sloveniji, kjer kupci bolj posegajo po belem mesu. Jože Smolič, član uprave družbe Petrol, meni, da slovenski kupec sicer izraža željo po slovenskih izdelkih, a na koncu kupuje tisto, kar je najbolj cenovno ugodno istočasno pa kakovostno. Dušan Mitić, direktor v podjetju Tuš Slovenija, je med izzivi gospodarskega sodelovanja izpostavil potovalni čas izdelkov med državama, ki ga podaljšuje gneča na mejah. Vukašin Petković, direktor korporativnih zadev v skupini Nectar Fructal, je dejal, da je pri vstopanju na oba trga ključno sodelovanje. Ocenjuje, da je Fructal močno prepoznaven na območju Srbije in širšega prostora nekdanje skupne države. Bojan Knežević, generalni direktor družbe Jaffa Crvenka, pa opozarja, da se je pri vstopanju na nove trge pomembno fokusirati na vedno nove produkte, ki nadgrajujejo že uveljavljeno ponudbo. Razlike med posameznimi trgi so namreč velike, kar je ponazoril z raznovrstnimi preferencami kupcev v Veliki Britaniji, Nemčiji in Romuniji. Okroglo mizo je povezovala Barbara Matijašič, direktorica projektov na Inštitutu za strateške rešitve.
VIR: ISR
Direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun je izpostavil, da bi dobro gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Slovenijo lahko okrepili z intenzivnejšim priključevanjem držav Zahodnega Balkana k Evropski uniiji, najprej s čimprejšno vzpostavitvijo skupne ekonomsko gospodarske cone. Po besedah Ane Marković, predstavnice Gospodarske zbornice Srbije v Sloveniji, pri nas deluje okoli dva tisoč podjetij s srbskim kapitalom. Tudi gospodarska vpetost Slovenije v Srbiji je po besedah Matjaža Han, ministra za gospodarstvo, turizem in šport, močna, saj slovenska podjetja v Srbiji zaposlujejo več kot 20 tisoč delavcev. Po navedbah Tomislava Momirovića, ministra za notranjo in zunanjo trgovino Republike Srbije, srbski podjetniki dobro razumejo in poznajo poslovno filozofijo in navade slovenskega trga. Srbija je danes v primerjavi z desetletjem nazaj rastoče gospodarstvo, ki išče svoje priložnosti na tujih trgih. V Srbiji je danes kar 550 tisoč več delovnih mest kot pred desetimi leti. Dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja in raziskav na ISR, je v kratki analizi povzel, da obstajajo trgi, kjer smo Slovenci in Srbi drug drugemu edini kupec oziroma dobavitelj. Med letoma 2005 in 2020 je srbski izvoz v Slovenijo narasel z 94 na 408 tisoč ton blaga letno, slovenski izvoz v Srbijo pa s 117 na 307 tisoč ton letno. Direktor Javne agencije Spirit Slovenija Rok Capl je dejal, da ima Slovenija najboljšo kombinacijo delovne sile v Evropi, saj je ta cenovno ugodnejša, njena produktivnost pa je višja kot na zahodu. Direktor mednarodnega sodelovanja pri Razvojni agenciji Srbije Nikola Janović pa je dejal, da v Srbiji danes najbolj vlaga Nemčija, poleg slovenskih, italijanskih in avstrijskih pa je v državi vedno več kitajskih investicij.
Kam in kako vlagati? Željko Stašević, direktor družbe Kempinski Palace v Portorožu, opaža, da turistične kapacitete Slovenije še zdaleč niso izkoriščene, predvsem v turizmu višjega razreda. Podobno meni o gradbeništvu Vukajlo Babić, lastnik in direktor družbe Inobačko gradbeno podjetje, ki je prepričan, da lahko slovenska podjetja s srbskimi skupaj nastopajo na tretjih trgih. Uroš Čop, partner in direktor v odvetniški pisarni Senica Andersen, ugotavlja, da v regiji ni velikih svetovalnih družb, kar sami prepoznavajo kot možnost za poslovno rast. V obliki pristopa one-stop-shop (vse na enem mestu, op. a.) nudijo davčno, pravno, kadrovsko in korporativno svetovanje. S srbskimi partnerji imajo izključno dobre izkušnje. Okroglo mizo je povezovala odgovorna urednica medija The Adriatic Maja Dragović.
Trgovina je zahtevna panoga, ki uživa zaupanje in ugled Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah je povedala, da zbornica kot reprezentavno združenje trgovinske panoge zastopa 32 odstotkov prihodkov slovenskega gospodarstva, trgovina pa zaposluje 16 odstotkov delavcev. Potencial trgovine v Sloveniji dosega več kot 35 milijard evrov, največ ga je pri hrani in pijači, sledijo energenti ter segment osebnih vozil in opreme. Trgovina v Sloveniji ima ugled in zaupanje potrošnikov, trg pa deluje v pogojih popolne konkurence, kar je izjemno ugodno za potrošnike, ki imajo možnost široke izbire. Po besedah Tonija Balažiča, predsednika uprave Panvite, slovenski potrošnik v povprečju tedensko obišče pet različnih prodajaln in je eden od najbolj občutljivih. Slovenija in Srbija si nista konkurenčni, ampak komplementarni. Naši konkurenti prihajajo iz Španije, Grčije in drugih držav, je poudaril Balažič.
Kako na slovenske trgovske police? Tomislav Kramarić, predsednik poslovodstva družbe Mercator, je razlike med trgi ponazoril s primerom moke, ki na zahodu zaseda komaj kakšno polico v trgovini, medtem ko je število polic z moko v vzhodnoevropskih državah bistveno večji. Podobno je s povpraševanjem po rdečem mesu, ki je v Srbiji bistveno večje kot v Sloveniji, kjer kupci bolj posegajo po belem mesu. Jože Smolič, član uprave družbe Petrol, meni, da slovenski kupec sicer izraža željo po slovenskih izdelkih, a na koncu kupuje tisto, kar je najbolj cenovno ugodno istočasno pa kakovostno. Dušan Mitić, direktor v podjetju Tuš Slovenija, je med izzivi gospodarskega sodelovanja izpostavil potovalni čas izdelkov med državama, ki ga podaljšuje gneča na mejah. Vukašin Petković, direktor korporativnih zadev v skupini Nectar Fructal, je dejal, da je pri vstopanju na oba trga ključno sodelovanje. Ocenjuje, da je Fructal močno prepoznaven na območju Srbije in širšega prostora nekdanje skupne države. Bojan Knežević, generalni direktor družbe Jaffa Crvenka, pa opozarja, da se je pri vstopanju na nove trge pomembno fokusirati na vedno nove produkte, ki nadgrajujejo že uveljavljeno ponudbo. Razlike med posameznimi trgi so namreč velike, kar je ponazoril z raznovrstnimi preferencami kupcev v Veliki Britaniji, Nemčiji in Romuniji. Okroglo mizo je povezovala Barbara Matijašič, direktorica projektov na Inštitutu za strateške rešitve.
VIR: ISR
