Večina obrtnikov, podjetnikov in ostalih državljanov je v okviru svojih zmožnosti že donirala denarna sredstva, opravljala prostovoljno delo na prizadetih območjih in po svojih najboljših močeh pomagala pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. Zato bi bilo prav in nujno, da se ta njihov prispevek ustrezno ovrednoti in upošteva. Tisti, ki so priskočili na pomoč in donirali takoj, ko je bilo potrebno, ne smejo biti sedaj v slabšem položaju od tistih, ki jim bo država sredstva pobrala na podlagi obveznega »solidarnostnega« prispevka.

Tudi v OZS skupaj z našimi območnimi zbornicami zbiramo sredstva in namenjamo resurse za pomoč prizadetim in solidarno pomagamo obrtnikom in podjetnikom ter tudi ostalim državljanom, ki so jih prizadele poplave. To počnemo povsem prostovoljno, kar je tudi osnovno načelo solidarnosti.

V OZS smo tudi mnenja, da bi morali biti iz t.i. obveznega solidarnostnega prispevka izvzeti posamezniki in podjetja, ki so utrpeli škodo v poplavah, kot rečeno, pa je potrebno že izvršene donacije in dano pomoč tudi ustrezno upoštevati in všteti v ta solidarnostni prispevek, ki se je sedaj uzakonil kot obvezen.

Ponovno pa predlagamo, da se rok za popis škode na objektih v vseh prizadetih občinah podaljša do konca septembra. Le tako bodo lahko do ustrezne in primerne pomoči prišli vsi oškodovani, nepotrebno hitenje pa pri tem predstavlja prej oviro kot korist.  

Nekatera podjetja so bila v poplavah tako hudo prizadeta, da bo potrebno dlje časa, celo več mesecev za ponovni zagon proizvodnje ali odprtje obrata. Zato v OZS še vedno vztrajamo, da bi v teh primerih stroške nadomestila za čakanje na delo država pokrila v celoti in ne zgolj v višini 80 %.

Vsekakor pa je potrebno sklad za obnovo Slovenije voditi transparentno, v razdelitev finančne pomoči in predvsem nadzor nad tem pa morajo biti obvezno vključeni tudi predstavniki gospodarstva.

VIR: OZS