»Želimo dobiti odgovore, da vemo, kako naprej. Napovedi o novih obremenitvah gospodarstva so takšne, da nas resno skrbijo. Minister nam vseskozi stoji ob strani, ampak to ni več dovolj. Glas gospodarstva v vladi mora biti tudi upoštevan. Potrebujemo in zahtevamo zaščito in podporo,« je uvodoma na seji UO poudaril predsednik OZS Blaž Cvar.

Cvar je spomnil tudi na dogodke prejšnjega tedna, ko so se socialni partnerji »pogovarjali« o noveli zakona o delovnih razmerjih. Ob tem je direktor OZS Danijel Lamperger pojasnil, da so želeli obuditi socialni dialog in da se je v javnosti napačno prikazovalo, kaj se je dogajalo. »Delodajalci smo bili pri pogajanjih dlje kot sindikati. Mi želimo, da gredo naprej vse spremembe, ki so predmet evropskih direktiv. Pri pogajanjih pa je šlo za enosmerno komunikacijo in na tak način socialni dialog ne more potekati,« je pojasnil.

Lamperger je ministra Hana prosil za pomoč tudi pri zakonu o obnovi. »Ne zdi se nam korektno, da se v času ohlajanja napovedujejo nove obremenitve. Tudi pri regulaciji cen električne energije morajo biti vključeni mali poslovni odjemalci«. Med spodbudami, ki jih OZS od vlade pričakuje čim prej, je tudi ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Obstaja namreč bojazen, da bodo delavci zaradi pomanjkanja dela odšli v druge panoge. OZS tako pričakuje ukrep za vsaj šest mesecev.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je glede ZDR-ja in ZGD-ja dejal, da če ne bomo dosegli konsenza, bosta zakona invalidna. »Dokler ministri vodijo ministrstva glede na ideološko prepričanje, pridejo ven takšni izdelki, kot smo jim priča. To je ena velika napaka, ki smo jo storili. Pri ZDR-ju je šlo vse narobe, kar lahko gre. Sindikati so štartali pred vami in pravila igre niso bila enaka za vse,« je pojasnil Han, ki se strinja, da ne bi smele iti v zakon o delovnih razmerjih zadeve, ki niso bile usklajene z delodajalci. Minister je obljubil, da se bo potrudil pri tem, da zakon popravijo z amandmaji.

Glede zakona o obnovi pa je Han dejal, da je bilo dogovorjeno na vladi, da se bodo vse dosedanje obremenitve povozile z neko novo obremenitvijo. »Nimamo pa še vpogleda v ta zakon. Smo pa ugotovili, da ta solidarnostna sobota v praksi ni izvedljiva in je zato ne bo,« je pojasnil Han.

Da iščemo rešitve in da se veliko pogovarjamo, je menil podpredsednik OZS Peter Pišek. »Vendar to, kar se dogaja v zadnjem času, je nedopustno. Spet je enoumje, želeli smo se pogovarjati, a želijo ponovno izpostaviti le račun gospodarstvu. Z vsemi topovi bomo ustrelili, če se zadeve ne bomo uredile. Že deset let govorimo o tem, da bomo logistične centre umeščali ob avtocestnem pasu. Kar zadeva dogajanje na DARS-u, pa je nedopustno, da se takšne stvari sploh dogajajo. Takoj terjamo rešitve od vas kot resornega ministra. Naši zaposleni bodo šli tudi na ceste, ker ne bodo imeli kje delati,« je bil odločen Pišek.

Marko Lotrič, predsednik DS RS, pa se zaveda, da lahko vse to dogajanje vodi v socialne nemire. »To je politika, toda z vso odgovornostjo lahko rečem, da nas je minister Mesec zavajal. Vse predsednike je klical pred pogajanji in ponujal formulo dva plus dva, torej dve direktivi in dva oreha. S 13 členi ZDR-ja smo soglašali, potem smo pristali še na dva druga predloga. Delodajalska stran pa ni mogla podpreti predloga glede sindikalnega zaupnika, ki bi imel privilegije vseh drugih ogroženih skupin zaposlenih. Delodajalske organizacije smo izgubile zaupanje,« je dejal Lotrič.

Ob robu seje je Han dejal, da se po praznikih ponovno sestanejo in pogovorijo. »Od covida naprej delamo samo interventno zakonodajo, najprej smo imeli covid krizo, nato energetsko krizo in poplave. Mi se z drugo zakonodajo sploh ne ukvarjamo več,« je bil samokritičen Han in dodal, da morajo sprejemati takšno zakonodajo, da obrtnikom in podjetnikom ne vzame volje. Problem davčne zgodbe v Slovenije pa je po mnenju Hana v tem, da so plače preveč obdavčene.

V nadaljevanju seje je državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež predstavil razvoj akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Cilj sestanka je bil prediskutirati korake, ki jih mora Slovenija narediti, da doseže 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. »Trenutno obstaja velik razkorak med realnostjo in željo. Napredujemo počasi, bi pa cilj lahko dosegli med letoma 2038 in 2048,« je še dejal Frangež.

VIR: OZS