V veliko čast nam je, da že dobra tri desetletja vsako leto podelimo priznanje manager ali managerka leta in z njim nagradimo najboljše poslovne voditelje in njihove poslovne zglede. Zglede, ki vlečejo, navdihujejo in so smerokaz za prepotrebne premike slovenskega gospodarstva.

Med takšnimi zgledi je tudi letošnji manager leta Marko Lukić, direktor družbe Lumar. Poslovni voditelj, ki pri besedah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Ker je prepričan, da so poslovni voditelji uspešnejši, če ne govorijo veliko, ampak se izkažejo in dokažejo z dejanji.

Kot je podiral meje v plezanju, jih dandanašnji v poslu. Ker nenehno išče nove, drugačne izzive. Za osebno rast in rast podjetja. In da je vselej korak pred drugimi. Z inovativnimi idejami in predvsem dejanji, saj slepo sledi misli in to pričakuje tudi od drugih, da ne govori veliko, ampak se raje izkaže in dokaže z dejanji, odločnimi in dolgimi koraki. Marko Lukić Vrhunski plezalec, podjetnikov sin in tudi sam podjetnik. Z dušo in srcem. Ker je v tem našel: izziv.

»Je načelen in vselej poln idej. Zna razmišljati zunaj okvirov in to spodbuja tudi pri ekipi. Zna poslušati in slišati. Njegovi odliki sta še neprecenljiva iskrenost in nenapisano pravilo, da zaradi napake ne dobimo črne pike, ampak priložnost, da se učimo in rastemo. Marko Lukić je direktor, ki je izredno natančen in perfekcionist,« sliko direktorja in lastnika mariborskega lesnograditelja odstirajo zaposleni v družbi Lumar in jo podkrepijo s številkami o rasti podjetja v zadnjem desetletju, naborom nagrad in zgodbami o inovativnosti, odgovornosti, trajnostnem voditeljstvu.

Kako jim je uspelo? V prvi vrsti z ambicioznimi cilji Marka Lukića, ki je vodenje Lumarja prevzel pred petnajstimi leti, zavedajoč se, da ne premore očetove spretnosti graditi in nekaj postaviti na novo, zmore pa tisto, kar že stoji, zbrusiti in obrusiti do diamanta. Ker je vrhunsko plezanje v njem prebudilo instinkt, kaj je prav in kaj ne, in ga izklesalo v vztrajnega, nepremagljivega. In ga naučilo, da je zmagovita pot tista, na katero se podaš z jasnim ciljem in ne izgubiš fokusa. In imel je cilj in imel je fokus, s katerima je premagal samega sebe in kot prvi Slovenec premagal ameriško steno El Capitan. Še več; če so drugi plezalci za monolit potrebovali najmanj dva dni, ga je on obvladal v pičlem dnevu.

Z jasnim ciljem in fokusom je zagrizel tudi v izziv vodenja družinskega podjetja in zaposlene najprej navdušil s plezalnim motom, da je za uspeh predvsem pomembno, da delamo prave stvari, produktivnosti pa ni, če nismo spočiti in motivirani. In kako ekipo motivirati? Sprevidel je, da od zaposlenih ne more pričakovati 100 odstotkov, pa čeravno to kot nekdanji športnik vselej terja od sebe. Ekipa se namreč pri 100 odstotkih kaj hitro razleti. Nadalje se je naučil, da mora v zaposlenih prebuditi talente in jih izbezati iz cone udobja. Kako? Najprej z nagrajevanjem, potem z dobro zgodbo, inovacijami in izzivi. In tako so zgradili prvo nizkoenergijsko hišo, pa prvo pasivno, zatem še plus energijsko hišo, pa aktivno in naposled ničenergijsko in povsem trajnostno. Naštete Lumarjeve inovacijske zgodbe pa so v nebo pognale številke na vseh področjih poslovanja.

Vse večje uspehe žanjejo tudi pri severnih sosedih, kjer se avstrijski konkurenti soočajo s padcem prodaje, medtem ko prodaja Lumarjevega hčerinskega podjetja raste. Lani je poskočila za 50 odstotkov. »Ker, veste, v Sloveniji gradimo najboljše hiše. In ker smo sposobni za primerljivo ceno ponuditi boljši izdelek z boljšim servisom. A če komurkoli to v naši državi povem, mi odvrne, zakaj vendar to napihujem. Pa ne napihujem. Ker to je dejstvo. Ker vsi gradbeniki vemo, kakšno kakovost zagotavljajo Italijani in Nemci in kakšno Skandinavci. Višje gremo, slabša je kakovost,« z iskrenostjo streže Lukić.

A uspeh dandanes niso samo številke rasti, ampak je v sodobnem poslu, ugotavlja Lukić, veliko večji uspeh, če se zaposleni v podjetju počutijo varne, če v podjetju zagotovimo jasen sistem nagrajevanja in napredovanja in če podjetje jadra v smer trajnostnega razvoja in zmanjšanja ogljičnega odtisa. Marko Lukić na tem področju niza uspeh za uspehom, kar ne nazadnje dokazuje bogata paleta priznanj, nagrad, certifikatov. Za inovacije, trajnostne preboje, vključujoče odnose v podjetju. Ker živijo in dihajo T.I.S.T.O.

In kaj je T.I.S.T.O.? Trajnost, inovativnost, strast, timsko delo, odgovornost. Vrednote in vedenje Lumarjeve ekipe, ki so si jih za kompas svojega delovanja, komuniciranja, odpravljanja težav in iskanje rešitev v zadnjih letih postavili skupaj. Na delavnicah, med delom, s pogovori. V okviru projekta Trajnostna transformacija podjetja. S cilji: zagotoviti transparentno in etično poslovanje, rast in napredovanje vseh zaposlenih. Med drugim z zavedanjem, da se je treba takrat, ko nam gre najbolje in ko smo prepričani, da za nas ni več meja, nujno ustaviti in pot nadaljevati šele, ko se v nas spet naseli strah, na katerega Lukić, pa naj bo v vlogi plezalca ali podjetnika, nikoli ne gleda kot na sovražnika, ampak varuha.

Zavoljo te zavore verjetno ni dosegel in doživel vsega, pravi Lukić. Je pa preživel. Tako v športu kot poslu. In na koncu šteje to, da je po desetletju in pol še vedno na čelu rastočega podjetja. Med drugim tudi zato, ker v ovirah ne vidi problemov, ampak izzive.

Izziv je zanj recimo konkurenca. Ker če je ne bi bilo, podjetje ne bi želo uspehov. Tudi športnik, ki nima konkurence, ne teče tako urno, kot če ima zasledovalce.

Za izziv je na začetku poslovne poti vzel tudi izgubo nemškega trga. In zmagal.

Prav tako je izziv našel v očetovi prodaji podjetja investicijskemu skladu. A ker se Lumar pod novim lastnikom ni razvijal, tudi inovacij ni bilo, je podjetje z iznajdljivostjo, vztrajnostjo in pravo mero dobrega občutka konec leta 2014 kupil nazaj. In vnovič zmagal. V družbi novega vseživljenjskega spoznanja, da se človek lahko na svoji poti zanese le nase, svojo inovativnost in sposobnost. Če ima dobro ekipo, pa tudi nanjo. In Lukić jo ima. In zmaguje.

 

Katerim kriterijem so članice in člani komisije sledili?

Finančni sliki podjetja v zadnjih treh letih, vodstvenim kompetencam, prispevku kandidata k uspehu podjetja, skrbi za prihodnost. Opravili so tudi osebne razgovore, prisluhnili vizijam in strategijam kandidatk in kandidatov, odločitev pa posredovali in v dokončno izbiro prepustili upravnemu odboru Združenja Manager.

V komisiji za izbor letošnjega prejemnika priznanja manager leta so bili: predsednik komisije Aleksander Zalaznik, Tomaž Berločnik, Boštjan Gorjup, Petra Juvančič, Tjaša Kolenc Filipčič, Medeja Lončar, Aleša Mižigoj in Sabina Sobočan.

VIR: Združenje manager