Odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško bi vlada morala sprejeti čim prej, ob prvi seji v novem mandatu sporočajo iz upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ter dodajajo, da brez dodatnih jedrskih kapacitet slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti.

Avtor:
Katarina Prelesnik

Avtor fotografij:
GZS
Odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško bi vlada morala sprejeti čim prej, ob prvi seji v novem mandatu sporočajo iz upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ter dodajajo, da brez dodatnih jedrskih kapacitet slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti.

Na Gospodarski zbornici Slovenija opozarjajo, da predlog NEPN, ki temelji le na obnovljivih virih energije, »povečuje izpuste CO2, energetsko uvozno odvisnost ter stroškovno ceno električne energije za skoraj 70 EUR/MWh.« O razmerah v slovenski energetiki so člani upravnega odbora gospodarske zbornice razpravljali na prvi seji v mandatnem obdobju 2023-2027.  

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Tibor Šimonka, ki tudi v novem mandatu ostaja predsednik GZS, izpostavil strateško pomembnost, »da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. Zato GZS vztraja, da mora vlada odločitev o izgradnji JEK 2 sprejeti čim prej.«

Ob tem opozarjajo na povečevanje potreb po električni energiji v Sloveniji, ki naj bi se do leta 2050 podvojile. Po besedah Šimonke bi zato morali spremeniti NEPN, ki ne upošteva potreb industrije in gospodarstva, ter vključiti dodatne jedrske zmogljivosti, brez katerih gospodarstvo ne bo moglo preživeti. Odločevalcem zato želijo sporočiti, da načrti, ki vključujejo le sonce in veter, niso dovolj ter da potrebujemo več energetske raznolikosti in višji nivo samooskrbe.

Podlaga za to so podatki študije prof. dr. Jožeta P. Damijana in dr. Draga Babiča, ki sta izračunala, da bi stroškovna cena elektrike s kombinacijo obnovljivih virov ter ob vključitvi JEK 2 do leta 2035 znašala med 60 in 85 evri za megavatno uro. Ob vključitvi drugega bloka do leta 2039 pa naj bi bile stroškovne cene v obdobju od 2035 do 2038 višje za skoraj 70 evrov za megavatno uro, maloprodajne cene pa bi se dvignile na raven okrog 180 evrov za megavatno uro. »To na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 900 mio evrov oziroma kumulativno za 3,5 mrd evrov.«

Kot so še zapisali, je prof. dr. Damijan ob predstavitvi prvega dela študije poudaril, da bi tudi v najbolj optimističnem scenariju, ki vključuje tako obnovljive vire kot jedrsko energijo, letno primanjkovalo 4 teravatne ure električne energije. Hkrati pa je izpostavil, da tudi solarna energija ni brezogljična.

Na Gospodarski zbornici so poleg nezanesljivosti obnovljivih virov opozorili še na pomanjkljivosti distribucijskega omrežja ter zamude pri umeščanju objektov v prostor.

Na seji so člani upravnega odbora imenovali tudi podpredsednika UO, to sta postala Goran Petek in Igor Zorko, ustanovili pa so tudi Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije.

VIR: Naš Stik