Energetska kriza in visoke cene energentov so dejavniki, ki so zaznamovali leto 2022. Slovenija je z lastnimi viri pokrila manj kot polovico potreb po energiji, saj smo bili 52-odstotno uvozno odvisni.

Datum objave:
26. december 2023

Avtor:
Katarina Prelesnik
Energetska kriza in visoke cene energentov so dejavniki, ki so zaznamovali leto 2022. Slovenija je z lastnimi viri pokrila manj kot polovico potreb po energiji, saj smo bili 52-odstotno uvozno odvisni. 

Leto 2022 je bilo izjemno zahtevno ne le za slovensko, ampak za celotno evropsko energetiko. Analizo poslovanja energetike za leto 2022, ki so jo pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije, je obravnaval Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije EZS. Rezultati kažejo, da so cene električne energije dosegale rekordne vrednosti, celotni prihodki slovenske energetike so bili na zgodovinsko najvišji ravni pri 28 milijardah evrov, čeprav je bila dodana vrednost nižja za kar 46 odstotkov.

Energetska kriza cene energentov – in prihodke od prodaje – pognala v nebo

Ruska invazija na Ukrajino je že v začetku leta 2022 močno vplivala na cene na trgih energentov, predvsem zemeljskega plina in elektrike, razmere pa so se zaostrovale še zaradi neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih je prišlo do nižje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, ter izpada proizvodnje francoskih jedrskih elektrarn.

Zaradi visokih cen energentov, nekoliko pa tudi zaradi večje količine prodanih naftnih derivatov, so v energetskem sektorju na področjih oskrbe z električno energijo, plinovodov, premogovništva, posredništva ter trgovine z gorivi ter upravljanja energetskih trgov dosegali rekordne prihodke od prodaje.

Tako so skupni prihodki v letu 2022 znašali 28 milijard evrov, kar je bilo za 10,5 milijarde EUR oz. za 60 odstotkov več kot v letu 2021, levji delež – 26,9 milijarde evrov – so predstavljali čisti prihodki od prodaje, ki so se v enem letu povečali za kar 62 odstotkov oziroma 10,3 milijarde evrov.

Ob višji prodaji nižja dodana vrednost

Kljub rasti prihodkov pa je bila dodana vrednost znatno nižja. Višja kot rast prihodkov je bila namreč rast stroškov (blaga, materiala in storitev), ki se je v letu 2022 povečala za kar 72 odstotkov oziroma 10,9 milijard evrov. To pomeni, da je bila dodana vrednost v letu 2022 nižja kot v letu 2021. Energetske družbe so v letu 2022 ustvarile 917 milijonov evrov dodane vrednosti – 786 milijonov manj oziroma kar 46,2 odstotka manj kot v letu 2021.

Upadla je tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je s 144 000 evrov leta 2021 v letu 2022 padla na 78 000 evrov, število zaposlenih v panogi pa se je zmanjšalo za 95 oseb, kar znaša 0,8 odstotka. Skupno število zaposlenih v energetiki je leta 2022 znašalo 11,727 oseb.

Medtem se je leta 2022 število energetskih družb povečalo za 22 na 835 – na področju oskrbe z električno energijo je poslovalo 25 družb več kot leto poprej.

Umirjanje v letu 2023

Leto 2023 je bilo na področju energetike neprimerno bolj milo, tako na področju proizvodnje električne energije kot na področju umirjanja tržnih razmer. Slovensko energetiko so močno zaznamovale predvsem vremenske ujme, ki so povzročile škodo na omrežjih, proizvodnja krške nuklearke pa je bila nekoliko okrnjena zaradi izrednega remonta. Kljub temu je pričakovati, da bodo podatki o poslovanju za leto 2023 bistveno boljši, čeprav bodo še vedno pod vplivom posledic energetske krize in višjih cen energentov.

VIR: Naš Stik