V Bruslju je potekalo šesto zasedanje Industrijskega foruma, katerega osrednja točka razprave je bil Industrijski načrt za zeleni dogovor za brezemisijsko dobo. Foruma se je na povabilo evropskega komisarja Thierryja Bretona udeležil državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, ki je uvodoma predstavil izzive zelenega industrijskega prehoda v Sloveniji.

Evropski komisar za notranji trg, industrijo in podjetništvo Thierry Breton je predstavil glavne rešitve industrijskega načrta za zeleni dogovor. Poudaril je, da gre za skupni evropski odziv, ki bo okrepil globalno konkurenčnost evropskih zelenih industrij. Med ključnimi elementi načrta je omenil naložbe v razvoj in proizvodnjo čistih tehnologij za razogličenje energetskega sektorja, razvoj veščin, raziskave in razvoj, diverzifikacijo dobavnih verig in učinkovitost notranjega trga. Ob letošnji 30. obletnici notranjega trga je poudaril, da je njegovo dobro delovanje kolektivna odgovornost institucij in držav članic EU.

Državni sekretar Matevž Frangež je pozdravil ciljan pristop industrijskega načrta, ki ga vidi kot način za obnovo evropskega industrijskega in inovacijskega primata: »Pri tem ne gre le za odziv na ameriški Zakon o omejevanju inflacije, pač pa mora EU predvsem preseči vrzel pri vlaganju v inovacije.« Ocenil je, da to predstavlja spodbudo za razvoj novih industrij, nove priložnosti za ljudi in za mala in srednja podjetja, pa tudi za prenovo obstoječih industrij. Podrobneje je predstavil izzive avtomobilske industrije, ki je s prehodom na elektrifikacijo mobilnosti pred največjimi spremembami v zgodovini. To bo močno vplivalo tudi na dobavne verige v Evropi: »Naša industrija ve, kako se bo spreminjala. Pri tem stavi na razvoj električnih motorjev, razvoj novih lahkih materialov in baterij, a bo pri tem potrebovala pomoč, da se bo lahko razvojno integrirala v prenovljene dobavne verige.«

Člani foruma so razpravljali tudi o strategiji »Global Gateway«, novi evropski strategiji za spodbujanje pametnih, čistih in varnih povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter okrepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po svetu. EU širi ponudbo za svoje partnerje z obsežnimi naložbami v razvoj infrastrukture po vsem svetu. Ekipa Evropa, to so institucije in države članice EU, bo med letoma 2021 in 2027 mobilizirala do 300 milijard evrov naložb v digitalni razvoj, podnebje in energijo, promet, zdravje ter izobraževanje in raziskave.

V zaključnem delu zasedanja pa je bila razprava osredotočena na enotni trg, ki v letu 2023 praznuje 30. obletnico. Komisija je konec januarja objavila letno poročilo o enotnem trgu za leto 2023 in pregled stanja enotnega trga za leto 2022. Pokazali so, da je potreben napredek pri krepitvi odpornosti dobavnih verig in obravnavanju strateških odvisnosti, zlasti pri kritičnih surovinah, pri obravnavi dostopa do spretnosti in talentov, ter uporabo digitalnih orodij in podatkov pri upravljanju enotnega trga.

Industrijski forum je skupno delovno telo Evropske komisije, predstavnikov evropskih industrij in držav članic. Tokratno 6. zasedanje je potekalo predvsem v luči pričakovanih zakonodajnih predlogov o industrijskem načrtu in preskrbi s kritičnimi surovinami, ki jih bo Evropska komisija objavila prihodnji teden.

VIR: MGTŠ