Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Neodvisno združenje Ember je pripravilo analizo, ki je med drugim pokazala, da nekateri razvojni načrti prenosnih omrežij morda ne bodo dosegli tega, kar je potrebno za široko rabo čiste energije.

Namen tega poročila je prispevati k trenutni razpravi o električnih omrežjih z analizo sedanjega stanja in prihodnjega razvoja nacionalnih prenosnih omrežij v Evropi v okviru energetskega prehoda. Poročilo analizira podatke o prenosnih omrežjih v 35 evropskih državah (EU-27, Norveška, Švica, Združeno kraljestvo in Zahodni Balkan), ocenjuje njihovo pripravljenost za izpolnitev potreb elektroenergetskega sektorja za energetski prehod in podaja ključna priporočila.

Ember je energetske scenarije, ki jih uporabljajo nacionalni sistemski operaterji prenosnih omrežij (TSO) za razvoj svojih načrtov glede omrežij, primerjal z uveljavljenimi političnimi cilji in tržnimi obeti. Ugotavljajo, da številni načrti temeljijo na premalo ambicioznih energetskih scenarijih, zato obstaja nevarnost, da naložbe v omrežje ne bodo zadostovale za uresničitev energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030. To je treba nujno obravnavati, saj so za razvoj omrežij značilni veliko daljši časovni roki. Poleg tega nas bo nezmožnost pravočasne obravnave težav v zvezi z zmogljivostjo omrežja drago stala. Že danes upravljanje že tako preobremenjenega prenosnega omrežja mnogim evropskim državam predstavlja višje stroške, kot vlaga v njegov razvoj.   
Ko uvajanje čistih tehnologij napreduje, se vedno bolj srečujemo z ozkim grlom nezadostne zmogljivosti omrežja, kar vodi do zamud pri povezovanju, omejevanja pretokov in višjih stroškov za potrošnike. Čeprav je splošni izziv jasen, temeljni vzroki niso vedno očitni, kar zlasti velja za nacionalna prenosna omrežja.

Analiza ugotavlja, da so bili nekateri pozitivni koraki v smeri reševanja izzivov omrežja sicer že narejeni. Načrti TSO razkrivajo trend vse večje širitve omrežja v prihodnjem desetletju, skupaj z obnovami in nadgradnjami omrežja. Operaterji prenosnih omrežij dajejo prednost tudi pametnim rešitvam, da bi na ta način zmanjšali prezasedenost omrežja. Več operaterjev prenosnega omrežja ima ambiciozne načrte za širitev omrežja, ki dokazujejo izvedljivost hitrega razvoja omrežja, če obstaja politična volja. Vendar bo v prihodnjih letih po vsej Evropi treba bolj drzno ukrepati, da bi izkoristili prednosti hitrega prehoda s fosilnih goriv.

Trenutna razprava na visoki ravni in politična pozornost omrežju predstavljata ključno priložnost za reševanje ovir, ki preprečujejo ustrezen razvoj omrežij. Načrtovanje omrežij mora postati bolj dinamično in vnaprej načrtovano, namesto da je vezano na zastarele predpostavke in cilje, kot je trenutno v mnogih primerih. Kot poudarja Ember, bodo namreč današnje odločitve oblikovale bodoče evropsko elektroenergetsko omrežje v prihodnjih desetletjih. Zato je treba naložbe v omrežja po vsej Evropi pospešiti in postopke načrtovanja v celoti uskladiti z novo realnostjo energetskega prehoda.

V jedro načrtovanja omrežja je treba postaviti čisto energijo 

Na osnovi opravljene analize je Ember pripravil kar nekaj priporočil. Poudarja, da mora biti ključna vloga električnih omrežij za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU trdno zasidrana v politični agendi, kar bi omogočilo okrepljeno politično podporo in financiranje. To je še posebej pomembno glede na to, da je za naložbe v omrežje potrebnih več sredstev, kot jih je prvotno ocenila Evropska komisija. Omogočilo bi tudi pospešitev aktualnih in načrtovanih projektov.

Nacionalna zakonodaja v mnogih državah določa, da operaterji prenosnih omrežij načrtujejo svoje omrežje na podlagi energetskih scenarijev, ki so v skladu z energetskimi cilji, zapisanimi v pravnih dokumentih. To bi bilo treba revidirati, da bi operaterje prenosnih omrežij spodbudili k uporabi energetskih scenarijev, ki bolje odražajo tekoče politične razprave in tržne trende ključnih tehnologij, tudi če ta razvoj pomeni, da bodo zavezujoči nacionalni cilji preseženi. Politične cilje je treba ohraniti samo za opredelitev minimalne ravni ambicij scenarijev, ne pa najvišje.

Če se operaterjem prenosnih omrežij omogoči načrtovanje z uporabo v prihodnost usmerjenih gradiv, bo to pomagalo pri obravnavi zaporednega časovnega zamika med razpravami o politiki in uradno posodobitvijo ciljev v zakonodaji. Olajšalo bo tudi načrtovanje, usmerjeno v prihodnost, in zagotovilo, da bodo naložbe v omrežje zadostovale za uresničitev posodobljenih ambicij. To je ključnega pomena za omogočanje predvidenih naložb v omrežje. Nemogoče je namreč prepoznati takšne naložbe, če je načrtovanje omrežja omejeno na trenutne ali zastarele politike.

Glede na osrednjo vlogo omrežij pri zagotavljanju energetske varnosti in lajšanju energetskega prehoda bi morala biti njihovo načrtovanje in razvoj deležna dodatnega nadzora. Reforma trga z električno energijo daje spodbudo nacionalnim regulatorjem, da zagotovijo takšen nadzor, pri čemer navajajo, da bodo imeli osrednjo vlogo pri zagotavljanju zadostnih naložb za potreben razvoj, širitev in okrepitev omrežja. To bi zahtevalo, da regulatorji ocenijo ustreznost načrtov razvoja omrežij in njihovih predlaganih naložb za podporo pravočasnemu razogljičenju energetskega sistema. 

Od sistemskih operaterjev prenosnih omrežij bi bilo treba zahtevati, da redno objavljajo podatke o ključnih kazalnikih, med drugim vključno s čakalnimi vrstami za priključitev v omrežje, razpoložljivo zmogljivostjo omrežja in načrtovanimi naložbami. Reforma trga z električno energijo in akcijski načrt za omrežja sta naredila pomembne korake v zvezi s tem, vendar sta pomanjkljiva glede podatkov, ki bi omogočili oceno usklajenosti med načrtovanimi naložbami v omrežje in cilji elektroenergetskega sistema. Od upravljavcev omrežij bi bilo treba zahtevati, da objavijo energetske scenarije, ki se uporabljajo za opredelitev potrebnih naložb v omrežje, v dostopni in standardizirani obliki, da se omogoči boljši pregled in spremljanje.

Zaveza EU, da omeji globalno segrevanje na 1,5oC, zahteva razvoj pretežno čistega elektroenergetskega sistema po vsej Evropi do leta 2040. Za zagotovitev ustrezne priprave elektroenergetske infrastrukture, morajo prihodnji scenariji, ki se uporabljajo za načrtovanje omrežja, ustrezati takšni viziji. Upravljavci prenosnih omrežij in države članice morajo zagotoviti dovolj prenosnih projektov za izpolnitev infrastrukturnih potreb do leta 2030 in do leta 2050. To se ne sme nanašati le na čezmejno povezovanje, ampak tudi na pripravo nacionalnega prenosnega omrežja.

VIR: Naš Stik