Idealna rešitev bi bila, da bi lahko svoje poti prilagodili na način, da bi zanje izbirali ure, ko gneče ni oziroma ko je manjša. A ker se ji marsikdaj ne moremo izogniti, se moramo takšnemu stanju na cestah prilagoditi. Vsekakor priporočamo, da imamo že ob nakupu avtomobila v mislih tudi te manj prijetne prometne situacije. Sodobni avtomobili z avtomatskim menjalnikom in asistentom za vožnjo v gneči nam lahko vožnjo zelo olajšajo. Slednje velja tudi za kombinacijo avtomatskega menjalnika in aktivnega tempomata.

 

 

Če nam torej lahko pri speljevanju in zaviranju pomaga napredna tehnologija, so lahko vozniški manevri še boljši in za voznika udobnejši. Pri tem pa se moramo zavedati, da je za vožnjo še vedno odgovoren voznik, zato mora biti pozoren, da vožnja resnično poteka po pričakovanjih in da je speljevanje vozila pravočasno. 

Če imate avtomobil z ročnim menjalnikom, priporočamo umirjeno vožnjo z dobrim predvidevanjem pomikanja kolone, da boste maksimalno izkoristili zaviranje s pomočjo motorja in postopno pospeševanje. Ko z vozilom stojite na mestu, izkoristite čas in z izbiro nevtralne prestave omogočite levi nogi trenutek počitka, da lahko sprostite napetost v mišicah. Hkrati ostanite pozorni na premikanje kolone. 

Svetujemo, da tudi v koloni vozite na varnostni razdalji, ki vam omogoča preglednost nad dogajanjem pred vami in možnost umirjenega prilagajanja spremembam v pretočnosti kolone.

Seveda je smotrno omeniti tudi električna vozila in prednost upravljanja vozila z le eno stopalko. Zaradi rekuperativnega zaviranja lahko vso vožnjo opravite le s stopalko za plin, saj vozilo samodejno, že ob popuščanju plina, zmanjšuje hitrost. Takšna vožnja, po nekaj privajanja, postreže z veliko umirjenosti, kar  prinaša, ob upoštevanju izredno tihe vožnje in brezstopenjskega menjalnika, še dodatno udobje.

 

 

Ena najpogostejših napak je, da se nam začne muditi na cilj, ker si v glavi že vnaprej ustvarimo psihološki pritisk zaostanka, ki naj bi nam ga povzročila gneča. Povišana raven stresa vpliva na način vožnje - ta postane agresivnejša, dogajajo se izsiljevanja in nepotrebna vrivanja, ki splošno stanje gneče le še poslabšujejo. 

Vožnja na prekratki varnostni razdalji ustvarja pritisk tudi pri vozniku, ki vozi spredaj. Ob popolnem zastoju pa je pri takem načinu vožnje tudi oteženo umikanje intervencijskim vozilom, ki bodo eventuelno pripeljala od zadaj. Običajno pa z grobim pospeševanjem in s hitenjem za premikajočo kolono ustvarjamo narivanje ali valovanje prometnega toka. To se v mnogih primerih rado zaključi z naleti enega ali več vozil. 

Če izpostavimo najpogostejše napake, bi te bile: grobo pospeševanje, pozno in grobo zaviranje, vožnja na prekratki varnostni razdalji, izbira neustrezne prestave, vožnja z drsečo sklopko (predolgo zastajanje noge na sklopki), ustavljanje preblizu vozilu spredaj (pomanjkanje manevrskega prostora za umikanje), egoistično ravnanje …

 

 

Kako deluje sistem Traffic Jam Assist?

 

Takšne ocene bi bile zelo nerealne, saj je preveč odvisno od načina vožnje, ki ga voznik uporablja. Dinamični vozniki bodo najverjetneje večkrat pritisnili sklopko in tudi zavoro kot umirjeni vozniki. Spet so v teh skupinah pozorni vozniki in tisti, ki bolje predvidevajo, ter tisti, ki spremljajo le prvo vozilo pred sabo. Dejstvo je, da manj kot bomo pritiskali na sklopko in zavoro, manj bomo obremenjevali tehniko in posledično tudi manj utrudili svoje telo.

Vzemimo gnečo za izziv. Poskusimo natančno oceniti potek prometa, da bomo kar najmanj zavirali in ustavljali. S tem razbremenimo sami sebe, hkrati pa pripomoremo k večji pretočnosti prometa. Če boste preizkusili tak način vožnje, boste hitro opazili, da je dosti manj stresna in naporna. 

 

 

 

Nogo lahko pretegnemo in sprostimo z izbiro nevtralne prestave. Krče preprečujemo tudi z ustreznim sedežnim položajem. Le tako bo naše telo ustrezno podprto s sedežem in bodo okončine ustrezno pokrčene, s čimer se izognemo napetostim v mišicah, ki mnogokrat rezultirajo z bolečinami in krči.

Če potrebujemo počitek, se ustavimo na primernem mestu in izstopimo iz vozila, se sprehodimo in razgibajmo. Priporočamo aktiven počitek na približno vsaki dve uri vožnje. Vsekakor pa iz vozila izstopajmo le na počivališčih, saj na samem vozišču takšno početje ni dovoljeno in je tudi nevarno.

Ob nakupu naslednjega avtomobila pa razmislite o naprednih asistenčnih sistemih in avtomatskem menjalniku, s katerimi si boste vožnjo močno poenostavili - sploh v zastojih.

 

 

 

Sodoben, hiter način življenja žal s sabo prinaša nemalo neprijetnosti. Ena takšnih so tudi zastoji. Na nas je, da se nanje navadimo in z njimi sobivamo, lahko pa se tudi poskusimo prilagoditi in izbirati drugačen čas potovanja, ob urah, ko se pričakuje manj gostega prometa. 

Večino prometnih situacij žal ustvarimo vozniki sami. Že prilagojena hitrost in predvsem strpnost bo na vsaki poti pomagala, da boste na cilj prišli dobro razpoloženi in polni energije. 

Za manj gneče na naših cestah pa bo treba v prihodnje še več razmišljati o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobnem. Marsikaj se da storiti in se je tudi že storilo s parkirno politiko, morda bo prišlo tudi do še več omejevanj vstopa v mesta in podobno. Spodbudno je, da predvsem v mestih narašča uporaba koles ter drugih oblik osebne mikromobilnosti, pri čemer pa je treba izpostaviti, da zanje nimamo zadostnih ali namenskih prometnih površin. Glede na to, da so njihovi uporabniki precej bolj izpostavljeni udeleženci v prometu, bi to v prihodnje lahko vplivalo na raven prometne varnosti. 

Na mobilnost bi lahko pomembno vplivale tudi izkušnje prilagajanja (organizacije) dela in delovnika v času epidemije Covida-19. V AMZS smo že pred tem obdobjem večkrat izpostavili, da je ena od rešitev za zmanjšanje obremenjenosti (avto)cest, da bi zaposleni z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravili od doma in/ali prilagajali svoj delovnik (npr. ustrezna izbira časa potovanja, da se izognejo prometnim konicam). Na ta način bi prispevali k zmanjšanju prometa, emisij in nenazadnje prometih nesreč. 

 

PR in foto: Škoda