Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Na Brdu pri Kranju poteka največje jesensko srečanje vodilnih deležnikov napredne energetike in industrije Inovacije energetike 23.

V času, ko nove tehnologije v temeljih transformirajo energetiko in vaše poslovne modele, je prav inovativnost tista, ki bo zagotavljala poslovni uspeh in omogočila uspešen zeleni prehod iz podnebno-energetske krize. Ujemite edinstveno srečanje, da izveste, kaj so presežne koristi pa tudi tveganja, ki jih energetskemu sektorju prinašajo nove tehnologije in poslovni modeli ter se srečajte s ključnimi deležniki zelenega prehoda.

V uvodu je zbrane nagovoril državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl, ki je dejal, da je inovativnost danes urgentna, pri čemer pa potrebujemo spremembo paradigme, ki bo omogočila strukturno spremembo z vidika podnebja. V zadnjem desetletju beležimo najvišje emisije v zadnjih 20 letih in, če jih ne bomo znižali, bo cilj 1,5 stopinje Celzija ogrožen. Če bomo šli naprej po isti poti, se nam temperatura do konca stoletja lahko dvigne za več kot tri stopinje Celzija. Kazalci vsekakor niso spodbudni, zato morajo biti na poti v trajnost umeščene omejitve podnebja. Za dosego trajnosti so pomembne inovacije, za kar si prizadeva tudi MOPE in daje velik pomen razogljičenju. Srečujemo se z izzivi na več področjih in do leta 2050 bodo brez zadostnih inovativnih rešitev cilji ne bodo dosegljivi. Slovenija ima velik potencial za razvoj rešitev, v katerih se prepleta več tehnologij. In naša majhnost predstavlja velik izziv za to. Kot je še poudaril, MOPE skupaj z ostalimi ministrstvi zato podjetja ciljno usmerja k inovacijskemu sodelovanju in sodelovanju v mednarodnih razpisih, kjer so jim za njihove inovativne rešitve na voljo denarna sredstva. 

Sledila je okrogla miza, na kateri so sogovorniki iskali poslovne zmagovalce zelenega prehoda. Mag. Rok Vodnik iz podjetja kolektor Technologies je dejal, da imajo v podjetjih veliko naložb v obnovljive vire energije, ki so že donosni, medtem, ko za investicije v hranilnike to še ne velja, saj tehnologije še niso dovolj zrele.
Sandi Kavalič iz podjetja GEN-I je povedal, da na področju obnovljivih virov energije vidijo veliko priložnosti tako v Sloveniji kot izven nje. Sami so že na poti investiranja. Po njegovem mnenju je treba gledati globalno in se povezovati lokalno, zato gledajo precej platformno, saj je to investicijsko področje za podjetje izredno pomembno.
Mag. Stanka Šarc Majdič iz SKB je poudarila, da je banka z energetiko povezana že celo svojo zgodovino. Trenutno so najbolj aktualne investicije v sonce in veter. V ocenjevanje investicije vključujejo tudi kriterije ESG, ki vplivajo tudi na ceno in strukturo same investicije. Zagotovo pa bodo v prihodnje sodelovali na področju trajnostnega prehoda. Vsi so se strinjali, da v Sloveniji primanjkuje večjih projektov, kar lahko pripišemo težavam z umeščanjem v okolje ter dolgotrajni birokratski postopki. Pri investicijah pa ni pomembna samo cena, ampak je treba vzpostaviti tudi ustrezne standarde in poslovne modele. V Sloveniji je treba ponovno opraviti premislek, saj bomo le tako lahko prišli do večjih investicij v vetrno energijo. Kot so povzeli svoja razmišljanja sogovorniki, bodo zmagovalci zelenega prehoda tisti, ki se bodo povezovali in imeli inovativne rešitve; tisti, ki bodo imeli celostne trajnostne rešitve; in tisti, ki se bo iskanja inovativnih rešitev lotili takoj.

Aleš Koželjnik iz podjetja Kolektor sETup je zbranim predstavil dolgoročne podobne o prodaji, nakupu in upravljanju z električno energijo iz OVE od prve ideje do dejanskega posla na njihovem primeru. Dolgoročne pogodbe so namenjene zagotovitvi odkupa oziroma dobave predvidenih količin električne energije. Odjemalci oziroma proizvajalci morajo pri sklenitvi le-te predvideti, koliko električne energije v prihodnosti bodo potrebovali oziroma proizvedli. Povedal je, da so sklenitev posla izvedli v osmih mesecih (do septembra) in izpostavil, da je vključno, da v celotnem procesu sodelujejo isti ljudje. Torej, tisti, ki se ki se odločajo in pogajajo.          

V nadaljevanju so pozornost usmerili na inovativne rešitve na področju konceptov prihodnosti in industrije tako na domačih tleh kot v Evropi.

Omogočanje energetskega prehoda s hibridnimi energetskimi rešitvami je predstavil Stefan Hufnagl iz podjetja EXOR ETI & Copa Data. Predstavil je rešitve na področju energetske tranzicije in kot primer izpostavil programsko opermo Platform zenon, ki jo uporabljajo na različnih področjih, od prenosa energije do velikih hranilnikov energije velikega obsega. Med izzivi energetske tranzicije je izpostavil področja distribucijske in prenosne infrastrukture, industrijske uporabnike in družbene uporabnike. Na vseh teh področjih ponujajo rešitve od sistemske digitalizacije, vidnosti in avtomatizacije omrežja, povečevanja moči, standardizacije in implementacije platforme za upravljanje omrežja in infrastrukture. Poudaril je, da energetska tranzicija predstavlja velik stres, saj so potrebe po sistematski digitalizaciji vse večje, saj morajo biti vsi sistemi integrirani.

Novo tehnologijo za trajnostni prenos visokonapetostne energije 12 kV – 420 kV je predstavil dr. Walter Holaus iz švicarske družbe Hivoduct. Stisnjeni zračni kabli, je izpostavil, so pomembni za energetski prehod, saj gre za nov način prenosa energije, kabli, ki so večji od standardnih, a so bistveno bolj učinkoviti, saj zagotavljajo manj upora. Kable izolirajo s stisnjenim zrakom, so prilagodljivi in upogljivi, kot so poudarili, pa so najboljši za kritično infrastrukturo in trajnostnost. Gre za nov način prenosa energije, namenjen za nizko in srednje napetostna omrežja. V podjetju na področju stisnjenih kablov nudijo celotno verigo od inženiringa do vgradnje.

O izrabi prožnost in aktivnem odjemu električne energije v industriji je spregovoril mag. Igor Steiner iz družbe INEA, kjer so razvili tehnologijo izravnave konic. Konice so namreč drage, zato se je pojavila velika potreba po rešitvah za upravljanje s konično energijo. Kot je izpostavil, se danes z rastjo rabe obnovljivih virov pojavlja potreba, da poraba energije sledi proizvodnji, hkrati pa OVE ni enostavno upravljati, oz. za učinkovitost potrebujemo veliko hranilnikov. Izpostavil je stroške energije, na katere ne moremo vplivati, to je oblikovanje cen na globalnih trgih, višje kratkoročne cene zaradi zelenega prehoda, omrežnina, ki je povezana s profilom odjema, ter državna regulacija cen, ki dolgoročno ne more zdržati. Na drugi strani pa na določenih področjih stroške lahko nadzorujemo. Stroški, ki pa jih je možno nadzorovati in tudi optimizirati, pa so: lastni viri energije, OVE in soproizvodnja; časovno prilagajanje porabe električne energije, zmanjševanje konične porabe ter (ne)poznavanje tarifnih sistemov in neprilagojenost. To so ukrepi aktivnega odjema, za kar v družbi INEA uporabnikom sistema nudijo komplet rešitev Ingenious, in zajemajo industrijsko energetiko z aktivnim odjemom, industrijski sistem za izravnavanje konic, energetski monitoring po meri uporabnika in energetsko vodenje posameznih naprav.

Aleksandar Momirovski z Elektroinštituta Milan Vidmar pa je pozornost usmeril na tehno-ekonomske koristi uporabe baterijskih hranilnikov pri večjih odjemalcih in proizvajalcih električne energije. Na področju shranjevanja energije je izpostavil priložnosti tako na področju delovanja elektroenergetskega sistema kot tudi na področju proizvajalcev in porabnikov električne energije. na tem področju se sicer pojavljajo mnogi izzivi, od regulatornih izzivov do mednarodnih platform za trgovanje z izravnalno električno energijo, vplivov proizvodnje obnovljivih virov energije na obratovanje elektroenergetskega omrežja, do nuje po povečanju zanesljivosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema s pomočjo baterijskih hranilnikov ter razvoja grid-forming algoritmov.

O aktivnem odjemu, novih tarifah in investicijah v zeleno so ob omizju razmišljali Jošt Štrukelj iz energetske tržnice SunContract, David Špeh iz podjetja Biomasa, ter mag. Igor Steiner iz družbe INEA. Da so v podjetju Biomasa aktiven odjemalec z zelo majhno porabo iz omrežja, je izpostavil Špeh, saj večino svoje elektrike proizvedejo sami. Kot je dodal, njihova strategija na tem področju zajema kupovanje v času nizkih cen ter proizvodnjo in prodajo električne energije v času višjih cen. Hkrati načrtujejo tudi namestitev hranilnika, ki jim bo omogočila tako uravnoteženje konic kot tudi samooskrbo in neodvisnost od delovanja elektroenergetskega omrežja.

Mag. Steiner je dodal, da aktivni odjem ključni element zelene tranzicije, saj bo treba uravnotežiti proizvodnjo iz obnovljivih virov energije s porabo. Za razliko od preteklosti, se je danes treba osredotočiti na razpršene vire energije in to že naslavlja nova omrežnina. Poudaril je, da bomo brez prožnosti težko šli v novo dobo. Dodal je, da novi tarifni sistem predstavlja pritisk na porabnika, pa naj bo to industrijski porabnik ali pa gospodinjstvo, zato bo na vseh področjih treba pozornost nameniti odjemu. Nujne bodo prilagoditve, zato je treba porabo meriti in analizirati. Jošt Štrukelj je dopolnil, da je prednost novega sistema tarif za končne odjemalce ta, da se bo treba s tem začeli ukvarjati. To bo omogočilo prihranke, tako pri industriji kot pri posameznikih. Tako bo vsakdo prisiljen v to, da bo optimiziral svojo porabo.

VIR: Naš Stik