Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska komisija je v okviru poročila o stanju Energetske unije za leto 2023 izdelala poročilo o izvajanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU.

V njem ugotavlja, da se mora hitrost zmanjševanja emisij povečati na skoraj trikratno povprečno letno zmanjšanje v zadnjem desetletju, da bi dosegli 55-odstotno zmanjšanje emisij do konca desetletja. 
Poročilo potrjuje, da je delež OVE v EU v bruto končni porabi energije leta 2021 dosegel 21,8 odstotka. Vendar pa bo v prihodnjih letih potrebna veliko hitrejša rast, da se doseže nov za leto 2030, to je 42,5 odstotka oziroma še bolj želeni cilj 45-odstotnega deleža OVE v EU. Glede energetske učinkovitosti Evropska komisija ugotavlja, da je poraba primarne energije v EU (1311 Mtoe) leta 2021 ostala nižja kot leta 2019, hkrati pa opozarja na vpliv okrevanja po pandemiji koronavirusa. V zvezi z notranjim energetskim trgom poročilo beleži dobra prizadevanja za povečanje čezmejne zmogljivosti, vendar poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izpolnitev ciljev medsebojne povezljivosti do leta 2030, zlasti v smislu pravočasne izvedbe načrtovanih čezmejnih projektov med članicami EU.

Vse države članice so trenutno v procesu posodabljanja svojih NEPN za obdobje do leta 2030, ki bi moral biti zaključen do sredine prihodnjega leta. Te spremembe bi morale odražati nove cilje za leto 2030, določene v zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55, kot sta revidirana direktiva o OVE in nova direktiva o energetski učinkovitosti. Osnutke posodobljenih NEPN je predložila že večina držav članic, Evropska komisija pa ocenjuje prispevek teh osnutkov posodobljenih načrtov k uresničevanju novega energetskega in podnebnega okvira za leto 2030.

Osnutke posodobljenih NEPN držav članic EU je v posebnem poročilu ocenila tudi koalicija nevladnih organizacij. Poročilo osvetljuje pomembne pomanjkljivosti, kot je neskladnost načrtov s cilji EU na področju energije in podnebja. Opazni so sicer nekateri premiki v pravo smer, vendar imajo države članice še veliko dela za uskladitev prizadevanj s cilji Pariškega sporazuma, vključno s Slovenijo. K okrepitvi ambicij v naslednjih osmih mesecih bi jih morala odločno spodbudili tudi priporočila Evropske komisije. Poročilo kaže, da bo brez okrepitve ciljev držav članic EU na področju podnebja in energije težko dosegla svoje podnebne ambicije in zaščitila državljane in državljanke pred vedno bolj nevarnimi podnebnimi vplivi. Poleg tega izpostavlja očiten kontrast med nujo po pospešenem podnebnem ukrepanju in počasnim napredkom na terenu. Ugotovitve tega poročila so zato predvsem vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju. Evropska komisija pa mora s povratnimi informacijami državam članicam jasno sporočiti, da morajo biti podnebni ukrepi na terenu odločen odgovor na podnebno krizo.

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev pregleda posodobljenih osnutkov NEPN, ki so bili doslej oddani Evropski komisiji, je po mnenju koalicije, da več držav ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev EU na področju podnebja in energije do leta 2030. Za pravičen prispevek EU k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C bi morala EU doseči znatno znižanje emisij toplogrednih plinov še v tem desetletju – vsaj 65-odstotkov (bruto) do 2030. Nadalje novo poročilo kaže, da številne države članice niso začrtale zadostnih zavez na področju energetske učinkovitosti, ki ima velik potencial za zmanjšanje emisij, ustvarjanje novih delovnih mest, znižanje računov za energijo, zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje zdravja. Na drugi strani je pozitivno, da so v več načrtih dobili mesto ukrepi za spodbujanje energetskih skupnosti, vendar pa so prispevki več držav članic nezadostni za izpolnitev cilja EU glede OVE do leta 2030.

Poročilo ugotavlja, da je med državami, ki ne izpolnjujejo pričakovanj in v nezadostni meri prispevajo k napredku EU na poti do omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, tudi Slovenija. V posodobljeni različici slovenskega osnutka NEPN je sicer nekaj izboljšav glede na pretekle verzije, vendar so splošne ambicije še vedno bistveno prenizke in nezdružljive s ciljem 1,5 °C.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja nekaj možnosti za izboljšanje prenovljenega NEPN. In sicer, znatno zvišanje cilja Slovenije za OVE, pri čemer je potrebno v ospredje postaviti energetske skupnosti. Zagotoviti je treba spremembe zakonodaje in ukrepe, ki bodo odpravili in/ali izboljšali trenutne administrativne ovire, ter zagotoviti trajno sistemsko financiranje, ki bo spodbudilo razmah skupnostnih energetskih projektov. Bistveno je treba zvišati cilje glede zmanjšanja rabe energije preko vključitve scenarija zadostnosti v naslednji osnutek prenovljenega NEPN. Ta naj celostno oceni zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije, tako da ovrednoti minimalne družbene potrebe po storitvah in dobrinah za zagotavljanje blaginje prebivalstva. Pripraviti je treba še poglavja z ukrepi in politikami, ki ga trenutna različica ne vključuje.

Ocene Evropske komisije posodobljenega osnutka slovenskega NEPN, ki ga je ta ocenila za premalo ambicioznega predvsem na področju prometa, so se dotaknili tudi na včerajšnjem posvetu z naslovom Z NEPN do jasnih smernic za zeleno preobrazbo gospodarstva, ki sta ga organizirala državni svet in organizacija CER. V zaključkih in priporočilih za NEPN so izpostavili, da je ključno okrepiti vključenost strokovnjakov iz gospodarstva pri oblikovanju in spremljanju izvajanja strateških dokumentov za zeleni prehod. Hkrati je nujno vzpostaviti dolgoročno in predvidljivo politiko spodbud ter pospešiti sprejemanje zakonodajnih in nefinančnih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje trajnostnih strategij.

VIR: Naš Stik