Datum objave:

Avtor:

80 milijonov kilometrov – to je dolžina električnih omrežnih povezav v svetu, ki bi jih morali nadomestiti ali dograditi do leta 2040, da bi lahko dosegli podnebne cilje in omogočali energetsko varnost. Hkrati je to tudi dolžina trenutno obstoječih omrežij v svetu, ugotavljajo v prvi globalni študiji električnih omrežij Mednarodne agencije za energijo. V Sloveniji medtem načrtujemo širitev in nadgradnje tako na distribucijskih kot na prenosnem omrežju. 

Električna omrežja kaj hitro lahko postanejo šibka točka na poti prizadevanj za energetsko varnost in doseganje podnebnih ciljev, če države, investitorji oziroma operaterji ne bodo vlagali v izboljšanje in širitev omrežne infrastrukture, opozarjajo v danes objavljenem poročilu Electricity Grids and Secure Energy Transitions – Analysis - IEA (Električna omrežja in varna energetska tranzicija).

Električna omrežja so hrbtenica oskrbe z električno energijo. Naraščajoče potrebe po elektriki – tako zaradi rasti proizvodnje iz obnovljivih virov kot zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja ter opuščanja fosilnih goriv na račun elektrike, pa posledično zahtevajo močno, robustno in široko omrežje. Slednjemu, po ugotovitvah Mednarodne agencije za energijo, posvečamo premalo pozornosti.

V prvi globalni študiji tega področja ponujajo pregled trenutnega stanja električnih omrežij v svetu, vključno z omrežno infrastrukturo, čakanjem na priključitev na omrežje, stroški izpadov, prezasedenostjo omrežja, omejevanjem proizvodnje in načrti za razvoj omrežij. Na podlagi tega ugotavljajo, da države potrebujejo večja, močnejša in pametnejša omrežja.

Če želimo v svetu doseči energetske in podnebne cilje, bi raba elektrike v tem desetletju morala rasti za 20 odstotkov hitreje kot v prejšnjem desetletju. Brez obnove in širitve omrežij v dolžini, ki je enaka trenutno obstoječi dolžini omrežij v svetu, tega ne bo možno doseči, ocenjujejo v poročilu. Hkrati so sodobna, digitalna omrežja ključna za zagotavljanje energetske varnosti v času prehoda na čisto energijo.

V svetu na priklop na omrežja čaka za vsaj 3.000 GW projektov s področja obnovljivih virov. Polovica teh projektov je že v napredni fazi in čaka na priklop na omrežje. To predstavlja kar petkratnih vseh sončnih in vetrnih zmogljivosti, ki so jih priključili v letu 2022. Da bo na priklop na omrežje verjetno tudi v prihodnje treba čakati, kažejo podatki, da investicije v rast sončnih in vetrnih proizvodnih enot rastejo, medtem ko investicije v omrežja praktično stagnirajo.

Odlašanje z investicijami na tem področju pomeni večje izpuste ogljikovega dioksida, upočasnjevanje energetskega prehoda ter oddaljevanje podnebnih ciljev. Hkrati v času negotovosti na področju oskrbe z zemeljskim plinom tvegamo še večjo odvisnost od tega energenta, če ne bo vlaganj v omrežja.

Prvi korak za lažje umeščanje teh projektov je sprememba zakonodaje, ki bo omogočila enostavnejše in hitrejše postopke gradnje oziroma obnove infrastrukture ter manj administrativnih ovir. Prav tako je nujno bolj usklajeno in dolgoročno načrtovanje prenosnih in distribucijskih omrežij, kar bo omogočalo hitrejše umeščanje. Na agenciji ugotavljajo, da načrtovanje nove prenosne infrastrukture traja od pet do 15 let, medtem ko nove proizvodne enote lahko vzpostavijo v času od enega do pet let, polnilno infrastrukturo za e-vozila pa prej kot v dveh letih.

Naložbe v omrežja bi morali torej po več kot desetletju stagnacije v svetu do leta 2030 podvojiti, sicer podnebnih in energetskih ciljev ne bo moč doseči, dodajajo pri agenciji. Ob tem opažajo stagnacijo pri razvoju omrežij v državah v razvoju, medtem ko v razvitih gospodarstvih opažajo zmerno, čeprav ne dovolj hitro rast investicij. V vseh regijah sicer pričakujejo rast investicij v omrežja po letu 2030. Razlogi za počasen razvoj nihajo glede na regijo. V Evropi je denimo pomemben dejavnik zaostanka družbena sprejemljivost in regulatorna rigidnost.

Na področju stanja omrežja v Sloveniji lahko najdemo mnoge vzporednice z opisom stanja poročila agencije, čeprav so razmere različne glede na posamezno območje. Še posebej izrazite so razlike v zmogljivostih omrežij na področju priključevanja novih proizvodnih naprav – ponekod omrežje omogoča večji del priklopov novih naprav, medtem ko na drugih območjih beležijo večje število zavrnitev. To problematiko naslavljata tudi načrta razvoja distribucijskega in prenosnega omrežja v naslednjem desetletju.

Konec leta 2021 je skupna sistemska dolžina vodov prenosnega omrežja v lasti družbe Eles znašala 2.955,4 km, skupna sistemska dolžina distribucijskih omrežij vseh napetostnih nivojev pa 63.255 km.

V Razvojnem načrtu distribucijskega omrežja do leta 2032 kot enega glavnih ciljev izpostavljajo prehod današnjih omrežij v napreden in funkcionalen distribucijski sistem z optimalnimi stroški in enotnim pristopom. Med ključnimi nalogami na tem področju bodo zmanjšanje občutljivosti distribucijskega omrežja na vremenske pojave, večja kabelska izvedba, menjava zastarele opreme in upravljanje omrežja na sodoben način.

Leta 2032 naj bi bilo tako na distribucijski sistem priključenih 1.025.602 uporabnikov, kar predstavlja 51.441 novih uporabnikov. Omrežje naj bi takrat omogočalo prenos električne energije v obsegu 15.448 GWh (v letu 2021 v obsegu 11.491 GWh) in konično moč 3.333 MW (v letu 2021 v obsegu 2.068 MW). Omogočalo naj bi tudi obratovanje cca. 123.000 razpršenih virov (v letu 2021 jih je obratovalo 19.388), skupne inštalirane moči 2.468 MW (v letu 2021 je bila moč 769 MW), s proizvedeno električno energijo v višini 3.516 GWh (v letu 2021 je bila proizvodnja 1.379 GWh). Prav tako naj bi omogočalo polnjenje za 148.000 električnih osebnih avtomobilov (5.444 za leto 2021), s konično obremenitvijo 296 MW (10,9 MW za leto 2021) in letno porabo električne energije 593 GWh (21,9 GWh za leto 2021).

Na področju razvoja prenosnega omrežja pa bo fokus delovanja v prihodnjem desetletju predvsem na okrepitvi 220 kV in 110 kV omrežij, s čimer bodo zaključili določene odprte napajalne zanke, dodali nove RTP in omogočili večjo absorpcijsko sposobnost za obnovljive vire energije – ne le prenosnega, ampak tudi distribucijskih omrežij in druge obnovitvene aktivnosti za nadaljnje zagotavljanje visoke razpoložljivosti prenosne infrastrukture.

V družbi Eles, ki od oktobra 2023 upravlja tako z distribucijskim kot prenosnim omrežjem, so lani pripravili študijo o možnostih priklopa velikih sončnih elektrarn (večjih od 10 MW) neposredno na prenosno omrežje. Identificirali so 58 lokacij s skupno inštalirano močjo 1.031 MW in predvidevajo, da bodo na nekaterih od teh lokacij v bližnji prihodnosti možne tudi dejanske izvedbe projektov.

VIR: Naš Stik