Datum objave: 20.05.2024

Evropska komisija med drugim predlaga učinkovitejše izvajanje in uveljavljanje že obstoječe zakonodaje, okrepljeno sodelovanje s socialnimi partnerji, preganjanje dela na črno, ukrepe za izboljšanje razmer na področju varovanja zdravja, preganjanje nezakonitega dela, izmenjavo dobrih praks med državami, ustanovitev strateškega okvira za kulturo, ki bi skrbel za izobraževanje o pravicah delavcev, ustreznejše in dostopnejše financiranje, vzajemno priznavanje različnih izobraževalnih dosežkov, nove modele financiranja, predvsem za mlajše ustvarjalce, in uzakonitev sistema pravičnega nadomestila na ravni celotni EU.

Kot ugotavljajo različne študije, je vsak tretji evropski ustvarjalec samozaposlen, kar je precej več od povprečja na trgu dela, kjer to znaša 14 odstotkov. Številni ustvarjalci so tako v EU kot v Sloveniji prekarci oz. imajo atipične zaposlitvene pogodbe, npr. občasno projektno delo, začasno delo, zaposleni za krajši delovni čas, samozaposleni v odvisnem delovne razmerju ipd.

V slovenskem kulturno-kreativnem sektorju je po podatkih Eurostata leta 2021 delalo 45.500 ljudi, kar je 4,7 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 31 odstotkov samozaposlenih, kar je skoraj trikrat več kot znaša slovensko povprečje.

Kulturno-kreativni sektor, ki je izrednega pomena za evropsko identiteto, je tudi pomembna gospodarska panoga. Po podatkih Eurostata je sektor predlani na evropski ravni ustvaril skoraj 500 milijard evrov prihodkov in zaposloval 8,8 milijona ljudi, kar je skoraj štiri odstotke vse delovne sile v Uniji. Svežih podatkov o prihodkih slovenskega kulturno-kreativnega sektorja ni, podatki raziskovalcev Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 2017 pa kažejo, da je sektor ustvaril nekaj manj kot tri milijarde evrov prihodkov oz. skoraj tri odstotke vseh prihodkov. V omenjeni podatek so všteti tako umetniško ustvarjanje, ki brez podpore na trgu zelo težko samostojno preživi, pa tudi razvoj in prodaja programske opreme in iger, kjer gre za čisti posel z visokimi prihodki in visoko dodano vrednostjo.

»Omenjeni podatki o trgu dela evropskega in slovenskega kulturno-kreativnega sektorja nazorno kažejo, da so spremembe na področju zakonodaje nujne,« izpostavlja direktor AIPA Gregor Štibernik in dodaja: »Odločevalci morajo ponuditi zakonodajni okvir, ki bo spodbujal ustvarjanje, s tem pa tudi evropsko in nacionalno identiteto ter kulturno raznolikost.«

Avdiovizualna industrija je ena najhitreje rastočih industrij znotraj kulturno-kreativnega sektorja tako v Sloveniji kot svetu. »Tega in pomena njene vloge v sliki slovenskega gospodarstva se danes še vedno ne zavedamo dovolj, zato tudi ni ustrezne podpore s strani države,« pravi Štibernik. »Če bi lahko industrija "zadihala s polnimi pljuči" bi se lahko uredilo veliko težav, tudi na trgu dela,« je ocenil.

Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije do leta 2030, ki ga je na pobudo industrije pripravila družba Deloitte Slovenija, je odlično iztočnica za razvoj. Avdiovizualna industrija v Sloveniji je predlani ustvarila za skoraj četrt milijarde evrov prihodkov, ob upoštevanju multiplikativnega učinka ta številka znaša skoraj 450 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega je tudi veliko višja od slovenskega povprečja. »Če bi država odigrala svojo vlogo in bi v panogo investirala, kot to počne v nekatere druge gospodarske sektorje, bi ta do leta  2030 ustvarila več kot milijardo evrov prihodkov. S tem pa bi, kot omenjeno, rešili marsikateri izziv, tudi na področju delovnih in socialnih pogojev ustvarjalcev,« je prepričan Štibernik.

Ob tem je pozdravil tudi napore Evropskega parlamenta in krovnih organizacij ustvarjalcev, da bi se pravično nadomestilo uzakonilo na ravni celotne EU, saj bi se s tem izboljšal njihov socialni in finančni položaj. »Izkušnje kažejo, da avdiovizualni ustvarjalci v državah, kjer imajo zagotovljeno pravico do nadomestila, tudi v Sloveniji, lažje preživijo med projekti. To je ključnega pomena za njihovo dolgoročno ustvarjanje,« zaključuje direktor AIPA.

VIR: AIPA