v četrtek, 8. avgusta 2024, ob 11. uri vljudno vabljeni v knjigarno Konzorcij na predstavitev treh novosti iz zbirke Nova lirika, ki jo ureja Andrej Ilc. V družbi prevajalk Kristine Jurkovič, Jane Unuk in prevajalca Andreja Perica bomo predstavili Pesmi zraka Marka Stranda, Prepusti pot drevesom Franca Arminia in Džingiskan v kopalnici Anne Świrszczyńske.
Spoštovani,
v četrtek, 8. avgusta 2024, ob 11. uri vljudno vabljeni v knjigarno Konzorcij na predstavitev treh novosti iz zbirke Nova lirika, ki jo ureja Andrej Ilc. V družbi prevajalk Kristine Jurkovič, Jane Unuk in prevajalca Andreja Perica bomo predstavili Pesmi zraka Marka Stranda, Prepusti pot drevesom Franca Arminia in Džingiskan v kopalnici Anne Świrszczyńske.
Zbirka Prepusti pot drevesom Franca Arminia, ki je v italijanskem izvirniku izšla leta 2017, je destilat avtorjeve obsežne pesniške produkcije; v slovenščino jo je prevedla Kristina Jurkovič. Arminio je literarni fenomen, njegova poezija je izjemno priljubljena, njegova branja množično obiskana. Sam sebe imenuje paesologo ali krajeslovec – strokovnjak terenske discipline pozornosti, motrenja majhnega, neznatnega, opustelih vasi in njihovih ljudi, o katerih že leta pripoveduje v svojih proznih knjigah in publicističnih prispevkih.
Pesmi zraka Marka Stranda, enega najpomembnejših ameriških pesnikov 20. stoletja, prinašajo izbor pesmi iz desetih od dvanajstih pesnikovih zbirk in so njegova prva samostojna knjižna izdaja na Slovenskem. Na Stranda so vplivali južnoameriški nadrealizem in evropski pisatelji. Je prejemnik številnih priznanj za poezijo, med drugim tudi pulitzerja, na petdesetletni pesniški poti si je prislužil številne kritiške pohvale in zvesto bralstvo. Izbor pesmi in prevod je delo Lucije Stupice in Andreja Perica.
Džingiskan v kopalnici je naslov ene od pesmi poljske pesnice Anne Świrszczyńske, hkrati pa tudi naslov izbora, pod katerega se podpisuje Jana Unuk. Świrszczyńska se je uveljavila že s svojim prvencem Pesmi in proza (1936), ki velja za enega od vrhuncev poljske predvojne avantgardne poezije. V zbirkah Veter (1970), Baba sem (1972), Gradila sem barikado (1974), Srečna kakor pasji rep (1978), Trpljenje in radost (1985) je rušila tabuje in pisala o telesni ljubezni in čustvih, o razmerju med telesom in zavestjo, o ženskah, materinstvu, rojevanju, spolnosti v starosti … Kot zapiše Jana Unuk v spremni besedi: »Tako v življenju kot v literaturi je prehitevala svoj čas.«
Veselimo se druženja z vami.
VIR: MK
VIR: MK