Obstoječi časovni bloki za obračun omrežnine naj ne bi več povsem ustrezali dejanski obremenjenosti omrežja, zato ELES predlaga oblikovanje samo treh časovnih blokov. S stališča tarif tudi ni smiselno razlikovati med višjo in nižjo sezono, saj zaenkrat ni tehnologij, ki bi uporabnikom omogočali premik porabe med sezonami.
V družbi ELES so na podlagi decembrskega sklepa vlade, ki je ELES-u naložila, da preveri ustreznost sistema petih časovnih blokov in dveh sezon iz Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine in stroškov, ki izvirajo iz te obremenjenosti, ter, če je to mogoče, predlaga enostavnejši oziroma ustreznejši sistem, opravili temeljito analizo in na osnovi njenih ugotovitev predlagali tudi določene spremembe.
Kot so zapisali, ELES razpolaga z izjemno natančnimi podatki o (povprečnem) urnem prevzemu električne energije iz prenosnega omrežja v posamezni sezoni in za posamezne dneve (delovni dan, vikend, dela prost dan) in po posameznem distribucijskem podjetju. Na podlagi podrobne analize teh podatkov so ugotovili, da predlagani časovni bloki v današnjih razmerah ne ustrezajo več povsem obremenjenosti, ki jo v zadnjem letu zaznavamo v slovenskem elektroenergetskem sistemu in so predvsem posledice intenzivne integracije sončnih elektrarn v zadnjem obdobju. Te elektrarne imajo namreč velik vpliv na obremenjenost omrežja, tega dejstva pa analize Agencije za energijo, ki so bile podlaga določitvi petih časovnih blokov, niso mogle zajeti, saj niso vključevale najbolj aktualnih podatkov.
V Področju za obratovanje sistema družbe ELES tako na podlagi lastnih aktualnih podatkov ugotavljajo, da imamo čez dan tri različne tipe odjema, in sicer v nočnem času, v jutranji in večerni konici ter v času največjega sončnega obsevanja. Te ugotovitve veljajo tako za višjo kot za nižjo sezono in tako za delovne kot za dela proste dni, čeprav sta v dela prostih dneh jutranja in večerna konica manj izraziti. Zato bi takšno stanje v omrežju bilo po predlogu ELES-a smiselno med delavniki opredeliti le s tremi časovnimi bloki, in sicer bi blok 1 trajal v času jutranje in večerne konice, blok 2 v času manjše obremenitve sistema ter blok 3 v nočnem času. Cena bloka 1 bi bila najvišja (jutranja in večerna konica), bloka 2 nižja ter bloka 3 najnižja.
Za dela proste dni pa bi uvedli le dva časovna bloka, pri čemer bi v višji sezoni nastopil blok 2 v večerni in jutranji konici, medtem ko bi v času sončnega obsevanja in v nočnem času nastopil blok 3. V nižji sezoni pa so med dela prostimi dnevi obremenitve omrežja izredno nizke, zato bi v času večerne konice nastopil blok 2, medtem ko bi v preostalem času nastopil blok 3.
Po mnenju ELES-a s stališča tarif tudi ni smiselno razlikovati med višjo in nižjo sezono, saj zaenkrat ni tehnologij, ki bi uporabnikom omogočali premik porabe med sezonami. Zato je bolj smiselno uporabnike čim bolj motivirati k premiku odjema znotraj dneva, kar naj bi bil tudi temeljni motiv same omrežninske reforme. Trenutna razlika v ceni za uporabo omrežja med visoko in nizko sezono namreč uporabnikom daje zavajajoč signal, da znotraj dneva v nizki sezoni težav ni, kar pa ne drži.
Iz ELES-a so še sporočili, da ne glede na to, da je direktor družbe mag. Aleksander Mervar v preteklosti podpiral in še podpira omrežninsko reformo, saj že leta zagovarjal stališče, da mora vsak uporabnik plačati toliko, kolikor obremenjuje elektroenergetsko omrežje, pa se ni nikoli opredeljeval glede samih tarif. Zato je napačno sklepanje, da mag. Mervar podpira trenutne tarife, ki jih je določila Agencija za energijo. Še zlasti ni soglašal z nizkimi tarifami za obračunsko moč in izrazito visokimi tarifami za porabljeno električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in visokimi tarifami za moč in nizkimi za porabljeno električno energijo pri gospodinjskih odjemalcih. Družba ELES v času priprave metodologije tudi ni bila pozvana, da predlaga oziroma preveri primernost predlaganih časovnih blokov (imela je sicer možnost sodelovati v javni razpravi). Ne glede na to, je mag. Mervar že na začetku novembra 2024 za potrebe družbe ELES naročil podrobno analizo primernosti določitve časovnih blokov in na njeni podlagi tudi oblikoval svoje stališče do neprimernosti obstoječih tarif. (bj)
VIR: Naš stik