Skupno raziskovalno središče pri Evropski komisiji (JRC) v svoji študiji ugotavlja, da ogrevalni in hladilni sistemi ostajajo glavni vir onesnaževanja zraka v Evropi. Študija poudarja nujno potrebo po pospešitvi uvajanja čistejših in učinkovitejših tehnologij v tem sektorju.
Datum objave:
10. januar 2025
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Skupno raziskovalno središče pri Evropski komisiji (JRC) v svoji študiji ugotavlja, da ogrevalni in hladilni sistemi ostajajo glavni vir onesnaževanja zraka v Evropi. Študija poudarja nujno potrebo po pospešitvi uvajanja čistejših in učinkovitejših tehnologij v tem sektorju.
Onesnaženost zraka ostaja kritičen okoljski izziv v EU, saj sektor ogrevanja in hlajenja znatno prispeva k izpustu škodljivih onesnaževal, izmed katerih je največ, kar 73 odstotkov, trdnih delcev PM, to pa predstavlja resno tveganje za zdravje. Glavni vir onesnaževanja so nestanovanjske in stanovanjske stavbe, zato je nujno treba povečati uporabo čistih tehnologij za ogrevanje in hlajenje.
Po reviziji direktive o kakovosti zunanjega zraka si bo več držav članic moralo še bolj prizadevati za izpolnitev strožjih ciljev glede kakovosti zraka do leta 2030, saj je EU svoje standarde bolj uskladila s smernicami za kakovost zraka Svetovne zdravstvene organizacije. Zato je pravilno prepoznavanje povzročiteljev onesnaženosti zraka ključnega pomena za izbiro pravih čistejših alternativ.
Kljub postopnemu prehodu na manj onesnažujoče vire energije za ogrevanje v EU, so v letu 2022 še vedno prevladovale kurilne naprave, ki oddajajo onesnaževala, saj so predstavljale 97 odstotkov proizvodnje toplote, je pokazala študija JRC.
V zadnjih dveh desetletjih je sicer v Evropi prišlo do napredka v kakovosti in učinkovitosti ogrevanja in hlajenja. V primerjavi z letom 2005, ko je skupna poraba bruto končne energije za ogrevanje in hlajenje v EU27 znašala 16 odstotkov, se je ta leta 2022 (za katerega so bili na voljo najnovejši podatki) zmanjšala za 9,5 odstotka. To je deloma posledica nižjih potreb po energiji za ogrevanje stavb in deloma učinkovitejših ogrevalnih naprav.
Uporaba toplotnih črpalk se je od leta 2005 povečala za šestkrat in trenutno predstavlja 3,7 odstotka bruto končne porabe energije. Medtem, ko je sektor ogrevanja in hlajenja leta 2022 dosegel 25-odstotni delež obnovljive energije, toplotne črpalke še vedno predstavljajo relativno majhen delež, saj prispevajo le 15 odstotkov.
Pri emisijah onesnaževal zaradi ogrevanja prevladuje stanovanjski sektor, kar kaže na potrebo po določitvi strožjih mejnih vrednosti emisij onesnaževanja za kurilne naprave.
Čeprav je bil dosežen napredek pri uvajanju OVE in energetske učinkovitosti, pa zanašanje na fosilna goriva in biomaso v ogrevalnih sistemih še vedno predstavlja tveganje za kakovost zraka.
VIR: NAŠ STIK
