Gre za prelomno sodbo, s katero Vrhovno sodišče usklajuje slovensko sodno prakso z bogato in enotno sodno prakso Sodišča EU in Direktivo 93/13.

To je obenem prva sodba Vrhovnega sodišča RS glede problematike kreditov v švicarskih frankih, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično kreditno pogodbo. Pravnomočna sodba je tako potrjena, kreditojemalca sta se dokončno rešila toksičnega kredita!

V 28. točki sodbe je Vrhovno sodišče uskladilo presojo nepoštenega pogodbenega pogoja z razlago, ki jo je v lanskem letu podalo Ustavno sodišče RS. Ob tem je izhajalo iz ugotovitve, da je v danem primeru šlo za nedovoljeno vzpodbudo jemanja kredita v tuji valuti, v 32. točki pa je celo zavzelo stališče, da je bilo takšno ravnanje banke tudi zavajajoče. Vse to zgolj ob povzemanju vsebine pogodbe, v kateri je kreditojemalec opozorjen na valutno tveganje. Ta situacija je tipična za vse kreditne pogodbe kreditov v švicarskih frankih in v sodnih postopkih praktično ni nobene trditvene podlage bank, da bi bilo v drugih primerih drugače.

Obenem je to prva odločitev Vrhovnega sodišča RS po prelomni sodbi Sodišča EU C-405/22, kjer je Sodišče EU jasno povedalo, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj obstoj znatnega neravnovesja med pravicami in obveznostmi v škodo potrošnika, kar pa je Vrhovno sodišče sedaj jasno potrdilo z obstojem neomejenega tveganja. Po mnenju pravnikov, ki zastopajo kreditojemalce, argumentacije te sodbe ne bo več mogoče presegati. Zakon o sodiščih Vrhovnemu sodišču nalaga, da skrbi za enotno sodno prakso v RS. Glede na to, da so nižja sodišča dolžna spoštovati usklajeno sodno prakso Vrhovnega sodišča in njegove sodbe upoštevati kot obvezne pravne vire, tako v naši državi ni več najti pravnih ovir, da pravici ne bi bilo zadoščeno v vseh tistih primerih, ko kreditojemalci poiščejo zaščito svojih pravic na sodišču.

Odvetnik kreditojemalcev Aleš Majcenovič poudarja: »Bistvena ugotovitev Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi je bila, da banka v času sklepanja kreditne pogodbe v CHF kreditojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata. Logično je, da nobeden kreditojemalec takšnega toksičnega kredita na banki ne bi vzel, v kolikor bi mu ta transparentno predstavila pogodbeni pogoj v CHF, slednja pa tudi ne bi prodala takšnega kredita nobenemu potrošniku. Tak pogodbeni pogoj namreč kreditojemalcu v primerjavi s kreditom v domači valuti nalaga neomejeno valutno tveganje, za katerega banka ni mogla razumno pričakovati, da bi kreditojemalec ob ustrezni transparentnosti tak pogoj v vsakem primeru sprejel.«

V Združenju Frank bomo za člane v kratkem pripravili več pravnih posvetov, kjer bodo podrobno predstavljeni postopki na sodišču in nadaljnji koraki, ki jih bodo kreditojemalci morali narediti. Obenem pozivamo sodišča, ki so toliko let vrtela kreditojemalce v svojih mlinih, da pospešijo postopke in omogočijo dostop do pravnega varstva tudi tistim kreditojemalcem, ki zaradi dolgoletnega finančnega izčrpavanja ne zmorejo stroškov tožbe. Slovenija je bila doslej država, kjer se je problematika kreditov v CHF reševala najpočasneje. Čas je, da se to spremeni! Enak poziv velja tudi za odločevalce v politiki. Ustavno sodišče je namreč v odločbi, s katero je ugotovilo neskladnost zakona, ki bi reševal VSE kreditojemalce in vzpostavil za obe strani pošteno rešitev, jasno zapisalo: osebna okoliščina kreditojemalca, da ne zmore finančnega bremena sodne poti, ne sme onemogočati dostopa do pravnega varstva.

Sodba VS RS:

VIR: Združenje Frank