Danes se v Azerbajdžanu začenja konferenca ZN o podnebnih spremembah COP29, ki bo potekala do 22. novembra. EU bo na konferenci podprla nadaljnje globalne podnebne ukrepe ter si prizadevala za doseganje ambicioznih ciljev financiranja in naložb.
Datum objave:
11. november 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Danes se v Azerbajdžanu začenja konferenca ZN o podnebnih spremembah COP29, ki bo potekala do 22. novembra. EU bo na konferenci podprla nadaljnje globalne podnebne ukrepe ter si prizadevala za doseganje ambicioznih ciljev financiranja in naložb.
EU si bo na konferenci v sodelovanju z mednarodnimi partnerji prizadevala za dosego ciljev pariškega sporazuma, ki vključujejo omejitev dviga globalne povprečne temperature čim bližje 1,5 °C. Med glavnimi prednostnimi nalogami letošnjih pogajanj je sprejetje novih skupnih količinsko opredeljenih ciljev glede podnebnega financiranja, da bi spodbudili boljše usklajevanje globalnih finančnih tokov s pariškim sporazumom. Prav tako se bo zavzemala tudi za ponovno potrditev globalnih energetskih ciljev, dogovorjenih lani v Dubaju, opuščanje rabe fosilnih goriv ter večje naložbe v energijo iz OVE in izboljšanje ukrepov za energijsko učinkovitost do leta 2030.
Podnebne spremembe so še vedno vprašanje, ki ne pozna meja ter vse bolj škoduje življenju in možnostim preživljanja v Evropi in po svetu. Pogodbenice Pariškega sporazuma morajo na konferenci zagotoviti, da bodo svetovni finančni tokovi vse bolj usklajeni s Pariškim sporazumom, kar bo sprostilo naložbe, in sicer s sprejetjem novega skupnega količinsko opredeljenega cilja o podnebnem financiranju. Glavna prednostna naloga letošnjih pogajanj bo nov kolektivni kvantificirani cilj, ki se osredotoča na postavitev novega finančnega cilja za podporo razvojnim državam pri njihovih podnebnih akcijah po letu 2025.
EU je trenutno največja donatorka mednarodnega podnebnega financiranja, saj je v letu 2023 prispevala 28,6 milijarde evrov javnega podnebnega financiranja in mobilizirala dodaten znesek v višini 7,2 milijarde evrov zasebnega financiranja za podporo državam v razvoju pri zmanjševanju emisij in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb. Medtem ko bi morale razvite države še naprej voditi prizadevanja za mobilizacijo podnebnega financiranja, je za doseganje ambicij potrebna širša skupina donatorjev, pa tudi mobilizacija finančnih sredstev iz zasebnega sektorja, novih in inovativnih virov ter prizadevanje za omogočitvene pogoje na svetovni in domači ravni. Nov kolektivni kvalificirani cilj (NCQG) bi moral prispevati k uskladitvi finančnih tokov s Pariškim sporazumom in spremeniti naravo večstranske razprave o podnebnem financiranju. Priznati bi morala potrebo po globalnih prizadevanjih za mobilizacijo obsežnega financiranja iz najrazličnejših virov, javnih in zasebnih, domačih in mednarodnih.
Še en pomemben element letošnjih pogovorov bo ponovna potrditev svetovnih energetskih ciljev, dogovorjenih lani v Dubaju, za prehod s fosilnih goriv, trikratne naložbe v OVE in dvojne ukrepe za energetsko učinkovitost do leta 2030. Pogajalci EU si bodo prizadevali določiti ambiciozna pričakovanja glede nacionalno določenih prispevkov, ki jih bodo vse pogodbenice predložile naslednje leto. EU je začela priprave na svoje nove nacionalno določene prispevke z objavo sporočila Evropske komisije o evropskem podnebnem cilju za leto 2040 v začetku tega leta. Evropska komisija namerava predstaviti zakonodajni predlog za vključitev cilja 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040 v evropska podnebna pravila. Ta cilj bo nato upoštevan pri predložitvi novih nacionalno določenih prispevkov EU.
Pogajalska skupina EU si bo prizadevala tudi za zaključek pogajanj o mednarodnih trgih ogljika v skladu s Pariškim sporazumom. Zaradi vse večjega svetovnega zanimanja za strog sistem ogljičnih izravnav ter za financiranje projektov blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje je treba vzpostaviti skupne standarde, ki bi morali temeljiti na visoki integriteti, dodatnosti, trajnosti in odgovornosti.
VIR: Naš Stik
