sreda, 13.12.2023

Ljubljana/Dubaj, 13. decembra (STA) - Predstavniki 198 držav so na podnebni konferenci ZN v Dubaju potrdili dogovor, ki prvič v zgodovini vključuje fosilna goriva oz. poziv k odmiku od njih, ne omenja pa njihove popolne odprave. Odzivi so različni, od navdušenih na Zahodu do previdnih v otoških državah. Po ocenah stroke dogovor ne prinaša zavez, več so si želeli tudi nevladniki.

V dokumentu o globalnem pregledu stanja ni omembe odprave fosilnih goriv, ki skupaj povzročijo približno tri četrtine emisij, odgovornih za podnebno krizo, vključena pa je zaveza prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih.

Dogovor poziva tudi k "čimprejšnji odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne naslavljajo energetske revščine ali pravičnega prehoda". Obenem državam predlaga ukrepanje v smeri postopnega zmanjševanja uporabe energije iz premoga, ki ne uporablja tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika. Vključuje cilj potrojitve zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030 in podvojitve energetske učinkovitosti v tem obdobju.

"V kratkem času smo skupaj prehodili dolgo pot. Trdo smo delali, da bi zagotovili prihodnost za naše ljudi in planet. Okrepili ste svoja prizadevanja, pokazali ste prilagodljivost, skupni interes ste postavili pred lastnega," je v govoru na plenarni seji dejal predsedujoči konferenci sultan Ahmed al Džaber, čigar vloga kot vodje nacionalne naftne družbe Združenih arabskih emiratov je ob začetku konference sprožala številne kritike med okoljskimi nevladnimi organizacijami.

Medtem ko predstavniki zahodnih držav poudarjajo, da dogovor predstavlja začetek konca uporabe fosilnih goriv, pa je manj zadovoljstva na strani majhnih otoških držav in držav v razvoju. Nekatere rezultat vidijo kot spodleteli pogajalski proces.

Dogovor je začetek novega sveta brez potrebe po premogu ali nafti, se je na dosežek COP28 odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Gre za zgodovinski dosežek, za katerega je pomembno zaslužna EU, je prepričana. Evropski komisar Za podnebje Wopke Hoekstra je poudaril, da je "človeštvo končno naredilo tisto, kar je že dolgo čakalo". "Trideset let smo porabili, da smo prišli do začetka konca fosilnih goriv," je dejal.

Podnebni odposlanec ZDA John Kerry je navedbo glede fosilnih goriv označil za zgodovinsko. "Prvič dokument poziva k prehodu od fosilnih goriv, da do leta 2050 dosežemo neto ničelne vrednosti emisij. Želeli pa bi si jasnejših navedb glede doseganja njihovih najvišjih vrednosti," je dodal in napovedal, da nameravajo ZDA skupaj s Kitajsko posodobiti dolgoročne podnebne strategije, k temu pa vabijo tudi druge države.

Predstavniki Savdske Arabije, ki so v zadnjih dneh najbolj glasno nasprotovali kakršni koli omembi fosilnih goriv v zaključnem dokumentu, so izrazili podporo načelu ZN o skupnih, a različnih odgovornostih držav za podnebne spremembe. "Izkoristiti moramo vsako priložnost za zmanjšanje izpustov ne glede na vir," so še poudarili.

"Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali je to dovolj. Ugotovili smo, da napredka, ki smo ga potrebovali, ni. Ni dovolj, da se sklicujemo na znanost, nato pa jo ignoriramo," pa se je odzvala odzvala glavna pogajalka Samoe in predstavnica Zavezništva majhnih otoških držav (AOSIS) Anne Rasmussen.

Zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru po besedah slovenskega ministra za okolje Bojana Kumra ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli, da določene države dogovora ne bi blokirale. Omemba fosilnih goriv je zgodovinska, se je strinjal. "Res je, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti," je še dejal.

Da je ena od ključnih točk zaključnega dogovora sprožitev nepovratnega in pospešenega prehoda od fosilnih goriv, pa je menila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek. Kot je dodala, je to tudi dokaz, da upravljanje na področju podnebnih sprememb na globalni ravni še vedno deluje.

In kaj pravi stroka? Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v dogovoru ne vidi nič zgodovinskega. Da bi lahko uporabili to besedo, bi moralo besedilo vključevati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene z številkami in časovnico, je ocenila. Izkupiček na cedilu pušča ne le otoške države in države k razvoju, ampak tudi celotno mlado generacijo, je dodala.

Omemba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu še ne bo ustavila njihove rabe, je dejal tudi fizik in vodja Centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi Griša Močnik. Potrebni so radikalni ukrepi na nacionalni in ravni EU, je prepričan. Po njegovih besedah dejstvo, da naj bi bila dvakratna omemba fosilnih goriv v danes potrjenem 21-stranskem dokumentu revolucionarna, več pove o procesu pogajanj kot o ambicioznosti vsebine.

Predstavniki okoljskih in drugih nevladnih organizacij po svetu in v Sloveniji medtem priznavajo, da dogovor sicer prinaša korak naprej, ob tem pa opozarjajo na nekatere vrzeli, kot je prehod od fosilnih goriv samo v energetskem, ne pa tudi industrijskem sektorju. Nevladniki iz Umanotere, Focusa in Greenpeacea Slovenija so ob tem ocenili, da je dogovor pod črto nezadosten.

V Umanoteri dokumentu očitajo, da ni zavezujoč, da ne vključuje časovnic, ne poziva k prenehanju pridobivanja fosilnih goriv ter ne naslavlja ustrezno globalne podnebne pravičnosti in trajnosti prehranskih sistemov.

VIR: Tax Fin Lex