Visoka, skoraj 10-odstotna medletna gospodarska rast je v veliki meri posledica nizke osnove; v 1. četrtletju prejšnjega leta je bila gospodarska rast namreč 1,5-odstotna. Tudi desezonirani podatki, ki nam omogočajo primerjavo s prejšnjim četrtletjem, kažejo povečanje gospodarske aktivnosti; rast je bila 0,8-odstotna oziroma za 0,4 odstotne točke višja od povprečja EU.

K rasti BDP je v 1. četrtletju največ prispevalo domače povpraševanje, ki se je povečalo za 16,6 %. Povečalo se je tudi tuje povpraševanje, izvoz je narastel za 7,7 %. Že četrto četrtletje zapored pa se je uvoz povečal bolj kot izvoz, s čimer se nadaljuje zmanjševanje zunanjetrgovinskega presežka.

Čeprav povpraševanje ostaja na visoki ravni, se izvozniki spopadajo z izzivom naraščanja stroškov zaradi rasti cen surovin in materiala. Pogoji menjave so kazalnik, s katerim merimo dinamiko izvoznih in uvoznih cen. Izračunani so kot količnik med indeksi izvoznih in uvoznih cen. Vrednost količnika 1 nam pove, da se izvozne in uvozne cene gibljejo po podobni stopnji. Vrednost kazalnika, višja od 1, pomeni, da hitreje naraščajo izvozne cene, vrednost, nižja od 1, pa, da hitreje naraščajo uvozne cene. V obdobju od leta 1996 do danes so bili pogoji menjave nekajkrat celo nižji oziroma bolj neugodni, vendar so bila obdobja poslabševanja krajša, trajala so največ tri zaporedna četrtletja. Podjetja zaradi ohranjanja konkurenčnosti svojih stroškov ne prenesejo na kupce takoj ali pa ne v celoti. Pogoji menjave so bili v 1. četrtletju še vedno neugodni, vendar se niso dodatno poslabšali.

K rasti BDP je tokrat največ prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 20 %. Med izdatki gospodinjstev so se najbolj dvignili izdatki za storitve, medtem ko je bil v skupini trajnih dobrin zaznan upad. Nanj so vplivali nakupi avtomobilov; teh je bilo v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta za okoli 7 % manj.

Druga velika komponenta domače potrošnje so bruto investicije v osnovna sredstva. Te so se povečale za skoraj 13 %, med njimi pa najbolj gradbene investicije. Več je bilo tudi drugih vrst investicij, tako investicije v druge stroje in opremo kot investicije v transportno opremo so narasle za okoli 9 %. Pomembno je na rast BDP vplivalo tudi povečanje zalog, prispevalo je 2,3 odstotne točke.

Skupna zaposlenost se je že četrto četrtletje zapored povečala, in sicer po višji stopnji kot v prejšnjih četrtletnih obdobjih. V primerjavi s 1. četrtletjem prejšnjega leta se je na novo zaposlilo približno 34.000 oseb, kar je pomenilo 3,3-odstotno rast. Največ oseb je dobilo delo v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Če strnemo glavne informacije o gospodarski aktivnosti v 1. četrtletju: povpraševanje ostaja visoko, tako domače kot tudi zunanje, ugodne so tudi razmere na trgu dela.

V 1. četrtletju 2022 je bilo skupno razpisanih več kot 24.600 prostih delovnih mest, kar je za 6 % več kot v prejšnjem četrtletju. Število prostih delovnih mest je tako doseglo najvišjo raven od leta 2008, odkar se izvaja to raziskovanje. Skozi celotno preteklo leto je bila rast med četrtletji konstantna in se je nadaljevala tudi na začetku letošnjega leta.

V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 pa se je na ravni Slovenije povpraševanje po novi delovni sili povečalo skoraj za polovico (49 %), kar pomeni 8.100 več prostih delovnih mest. Porast je bil najizrazitejši v gradbeništvu, v katerem se je število prostih delovnih mest zvišalo za 2.200. Povpraševanje je bilo večje kot pred enim letom v vseh področjih dejavnosti razen v rudarstvu in javni upravi.

Stopnja prostih delovnih mest (tj. delež prostih delovnih mest v skupnem številu delovnih mest) je bila na ravni Slovenije 3-odstotna, kar je največ do zdaj. Najvišja je bila v gradbeništvu - 7,6-odstotna, kar je hkrati tudi najvišja stopnja v posameznem področju dejavnosti, odkar se izvaja to raziskovanje.

Stopnja delovne aktivnosti (tj. odstotek delovno aktivnih med delovno sposobnimi prebivalci) se je leta 2021 v primerjavi z letom prej zvišala za 1,1 odstotne točke; znašala je 66,7 % in je najvišja, odkar jo izračunavamo. Zvišala se je med delovno aktivnimi pri obeh spolih, in sicer pri moških za 1,2 odstotne točke (na 70,3 %), pri ženskah pa za 1,0 odstotne točke (na 62,8 %).

Stopnja delovne aktivnosti se je zvišala v vseh statističnih regijah, in sicer je bil porast največji v savinjski (za 1,8 odstotne točke, na 68,4 %), najmanjši pa v osrednjeslovenski statistični regiji (za 0,6 odstotne točke, na 67,9 %). Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti so imeli v primorsko-notranjski (71,0 %), najnižjo pa v pomurski statistični regiji (58,9 %). Zvišala se je v 197 občinah, v treh je ostala nespremenjena, v 12 pa se je znižala.

Število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije (brez kmetov) je bilo v letošnjem marcu za skoraj 3 % večje kot pred letom dni; med delovno aktivnimi državljani Slovenije je bil porast 1,5-odstoten, med delovno aktivnimi tujimi državljani pa 13-odstoten. Tuji državljani trenutno predstavljajo 13 % delovno aktivnih v Sloveniji. Povečanje je bilo najizrazitejše v gradbeništvu, število delovno aktivnih se je v njem povečalo za 7 %, tuji državljani predstavljajo 45 % delovno aktivnih v tej dejavnosti.

Izobrazba delovno aktivnih, rojenih v Sloveniji, je bila leta 2021 v povprečju višja od izobrazbe priseljenih delovno aktivnih. Skoraj vsak četrti (24,4 %) delovno aktivni, ki se ni rodil v Sloveniji, je imel dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo, kar je za 10,2 odstotne točke več kot med rojenimi v Sloveniji (14,2 %). Osebe, ki so se rodile zunaj Slovenije, so tu večinoma hitro dobile prvo plačano delo. V povprečju so tri od štirih delo našle v prvih treh mesecih iskanja, v prvem letu pa je to uspelo petim od šestih oseb. Delež tistih, ki so delo iskali več kot eno leto, je znašal 7,5 %. Dela po priselitvi v Slovenijo pa ni poskušalo najti približno 10 % oseb.

Število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je v letu 2021 naraslo za 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Od doma je pogosto delalo 8,6 % zaposlenih, 11,6 % pa občasno.

V aprilu 2022 je povečanje zaposlovanja pričakovalo 32 % gradbenih podjetij, 25 % predelovalnih podjetij, 22 % storitvenih podjetij in 9 % podjetij v trgovini na drobno.

PR: SURS