Zamisel o izgradnji zunanje plezalne stene je zorela več let, lani pa je projekt končno dobil zeleno luč za gradnjo. Ob glavnem vhodu v Plezalni center Koper na Bonifiki raste plezalna stena, ki bo funkcionalno razdeljena na težavnostno in hitrostno plezanje. Večji del nove plezalne stene, ki bo postavljen od severnovzhodno fasado obstoječega objekta, bo namenjen težavnostnemu plezanju. Sestavljale ga bodo različne plezalne plošče, ki bodo razvrščene v več smeri in nameščene pod različnimi nakloni. Navpične proge za hitrostno plezanje so predvidene na nekoliko odmaknjenem visokem stolpu na levi strani stene. Obe plezalni površini bosta na vrhu povezani z nadstrešnico, ki bo služila za stabilizacijo objekta, hkrati pa bo dobrodošla zaščita pred močnim soncem, dežjem in vetrom. Plezalna stena meri 30 metrov v dolžino in 18 metrov v višino. 

Naložbo, ki velja za eno izmed zahtevnejših, je občina začela izvajati decembra lani. Nosilna konstrukcijska dela so zdaj že zaključena, trenutno poteka namestitev plezalnih plošč, s katerimi bodo oblekli celotno konstrukcijo, sledi še zunanja ureditev. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo gradbena dela zaključena sredi julija. 

Koprski plezalni center, ki se že ponaša z notranjo balvansko steno, bo na enem mestu združeval vse tri plezalne discipline. »Glede težavnosti in hitrosti je nova pridobitev vsekakor velik napredek v slovenskem prostoru. Če smo morali v preteklosti veliko treningov za težavnost opraviti v tujini, jih bomo zdaj lahko doma. Skupaj bomo lahko trenirali balvane in težavnost, kar je tudi dobra priprava za olimpijsko kombinacijsko disciplino, ki bo na sporedu leta 2024 na Olimpijskih igrah v Parizu,« je povedal Luka Fonda, vodja koprskega centra Plus Climbing in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju. Pokrit plezalni center v Kopru zajema približno 700 kvadratnih metrov plezalnih površin, skupna zunanja plezalna površina pa bo obsegala 900 kvadratnih metrov.

Zunanja plezalna stena v Kopru bo primerljiva s tistimi v Innsbrucku ali Augsburgu. Na ta način bo lahko Koper gostil večja mednarodna plezalna tekmovanja in imel možnost postati uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Ozadje nastajanja tekem svetovnega pokala v Sloveniji nas popelje v leto 1988, ko je bilo v Ospu prvo tekmovanje v športnem plezanju pri nas, od leta 1996 pa je bil Kranj legendarni gostitelj tekme SP v težavnostnem plezanju.

Po 25 letih štafeto organizacije tekme najvišjega kova letos prevzema Koper, ki bo med 2. in 3. septembrom postojanka svetovnega prvenstva, ko se v slovenski Istri obeta dvodnevni športnoplezalni dogodek z bogatim spremljevalnim programom za staro in mlado, pravi festival športnega plezanja.

PR: MOK