Podjetja, združena v GZS - Zbornici industrije sejmov in srečanj (ZISS), so se srečala na Zboru članov, osrednjem dogodku, tokrat pod naslovom »Iskanje sistemskih rešitev za industrijo sejmov in srečanj«.
Ljubljana, 29. november 2022 - Podjetja, združena v GZS - Zbornici industrije sejmov in srečanj (ZISS), so se srečala na Zboru članov, osrednjem dogodku, tokrat pod naslovom »Iskanje sistemskih rešitev za industrijo sejmov in srečanj«. Opozorili so predvsem na težave s pridobivanjem finančnih sredstev ter pomanjkanjem strokovno usposobljenih kadrov.
Mag. Iztok Bricl, predsednik upravnega odbora GZS ZISS, je v uvodnem govoru izpostavil, da »je v Sloveniji industrija sejmov in srečanj visoko razvita, saj vsako leto organizira lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne sejme, ki se jih udeležujejo razstavljalci in obiskovalci iz vsega sveta. Prav tako člani iz spremljevalnih dejavnosti industrije sejmov in srečanja poskrbijo, da se zvrstijo številni športni, kulturni, glasbeni in tudi strankarsko-politični dogodki. Na žalost pa je pandemija covida-19 industrijo omejila in njeno rast močno zavrla, znižala konkurenčnost, s tem pa nas postavila tudi pred izziv, kako jo oživiti.« Minister za gospodarstvo Matjaž Han je dejal: »Zavedamo se, da trenutne razmere v luči energetske krize in vojne v Ukrajini predstavljajo nov izziv tudi za vašo industrijo. V Strategiji slovenskega turizma 2022 – 2028 smo tako industrijo srečanj že opredelili med vodilnimi turističnimi produkti.« V tem kontekstu se bo vlada v glavnem osredotočala na okrevanje in ponovni zagon industrije srečanj po krizi covida-19 in negativnih vplivih zaostrenih varnostno političnih razmer, izboljšanje letalske dostopnosti in železniške povezljivosti, vzpostavitev sistemske podpore na ravni države mednarodnim dogodkom in vlaganja v posodabljanja hotelske, kongresne in razstaviščne infrastrukture. Člani so izpostavili, da se industrija sejmov in srečanj neupravičeno enači s turistično industrijo. Pravijo, da je pomembno zaznati, da je ta industrija pomemben partner tako vladi kot celotnemu gospodarstvu, kamor sodi tudi turizem, hkrati pa z enačenjem z industrijo turizma podjetjem, ki se ukvarjajo s sejmi in srečanji omejuje dostop do sredstev, ki so na voljo za finančno okrevanje industrij po pandemičnem popolnem zaprtju. Hkrati so izpostavili dejstvo, da tudi po odprtju industrija ne more kar začeti delati, saj se srečanja, sejmi načrtujejo in pripravljajo od treh mesecev pa do enega leta in pol v naprej. Finančnih sredstev ni težko pridobiti le zaradi specifičnih potreb industrije - dolgih prodajnih ciklov in potrebnega predfinanciranja vsebin za kongrese, sejme, koncerte, protokolarna srečanja in ostale dogodke, ki pravzaprav predstavljajo družbeno življenje celotne Slovenije. Problem je tudi v dejstvu, da industrija sejmov in srečanj ni opredeljena v nobenem izmed načrtov za okrevanje po pandemiji ter ni prejela nikakršnih sredstev za svoj ponovni zagon, kot je to praksa v drugih državah. Udeleženci so na zboru izpostavili tudi potrebo po strokovno usposobljenih kadrih, ki so zaradi zaprtja izstopili iz industrije ter logistične povezave Slovenije, ki so bile v času prejšnjih vlad uničene, kar je močno prizadelo tudi industrijo sejmov in srečanj. Člani so se zavezali k nadaljevanju dialoga z novozpostavljeno vlado in pristojnimi ministrstvi. Dubravka Kalin, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem, je pri tem poudarila, da vrata Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za organizirana združenja, ki predstavljajo legitimne potrebe članov, kot je Zbornica industrije sejmov in srečanj, ostajajo odpta. Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je izpostavila pomembnost preživetja industrije sejmov in srečanj: »Lansko leto je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije. Če se dotaknem izjemno pozitivne izkušnje o Sloveniji, s katero so se komisarji in ministri vrnili v Bruselj prav zaradi dela vašega sektorja, sem prepričana, da je slovenska industrija sejmov in srečanj odlično pozicionirana, da se uveljavi ne le v evropskem, temveč tudi v svetovnem merilu.«
VIR GZS
Mag. Iztok Bricl, predsednik upravnega odbora GZS ZISS, je v uvodnem govoru izpostavil, da »je v Sloveniji industrija sejmov in srečanj visoko razvita, saj vsako leto organizira lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne sejme, ki se jih udeležujejo razstavljalci in obiskovalci iz vsega sveta. Prav tako člani iz spremljevalnih dejavnosti industrije sejmov in srečanja poskrbijo, da se zvrstijo številni športni, kulturni, glasbeni in tudi strankarsko-politični dogodki. Na žalost pa je pandemija covida-19 industrijo omejila in njeno rast močno zavrla, znižala konkurenčnost, s tem pa nas postavila tudi pred izziv, kako jo oživiti.« Minister za gospodarstvo Matjaž Han je dejal: »Zavedamo se, da trenutne razmere v luči energetske krize in vojne v Ukrajini predstavljajo nov izziv tudi za vašo industrijo. V Strategiji slovenskega turizma 2022 – 2028 smo tako industrijo srečanj že opredelili med vodilnimi turističnimi produkti.« V tem kontekstu se bo vlada v glavnem osredotočala na okrevanje in ponovni zagon industrije srečanj po krizi covida-19 in negativnih vplivih zaostrenih varnostno političnih razmer, izboljšanje letalske dostopnosti in železniške povezljivosti, vzpostavitev sistemske podpore na ravni države mednarodnim dogodkom in vlaganja v posodabljanja hotelske, kongresne in razstaviščne infrastrukture. Člani so izpostavili, da se industrija sejmov in srečanj neupravičeno enači s turistično industrijo. Pravijo, da je pomembno zaznati, da je ta industrija pomemben partner tako vladi kot celotnemu gospodarstvu, kamor sodi tudi turizem, hkrati pa z enačenjem z industrijo turizma podjetjem, ki se ukvarjajo s sejmi in srečanji omejuje dostop do sredstev, ki so na voljo za finančno okrevanje industrij po pandemičnem popolnem zaprtju. Hkrati so izpostavili dejstvo, da tudi po odprtju industrija ne more kar začeti delati, saj se srečanja, sejmi načrtujejo in pripravljajo od treh mesecev pa do enega leta in pol v naprej. Finančnih sredstev ni težko pridobiti le zaradi specifičnih potreb industrije - dolgih prodajnih ciklov in potrebnega predfinanciranja vsebin za kongrese, sejme, koncerte, protokolarna srečanja in ostale dogodke, ki pravzaprav predstavljajo družbeno življenje celotne Slovenije. Problem je tudi v dejstvu, da industrija sejmov in srečanj ni opredeljena v nobenem izmed načrtov za okrevanje po pandemiji ter ni prejela nikakršnih sredstev za svoj ponovni zagon, kot je to praksa v drugih državah. Udeleženci so na zboru izpostavili tudi potrebo po strokovno usposobljenih kadrih, ki so zaradi zaprtja izstopili iz industrije ter logistične povezave Slovenije, ki so bile v času prejšnjih vlad uničene, kar je močno prizadelo tudi industrijo sejmov in srečanj. Člani so se zavezali k nadaljevanju dialoga z novozpostavljeno vlado in pristojnimi ministrstvi. Dubravka Kalin, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem, je pri tem poudarila, da vrata Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za organizirana združenja, ki predstavljajo legitimne potrebe članov, kot je Zbornica industrije sejmov in srečanj, ostajajo odpta. Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je izpostavila pomembnost preživetja industrije sejmov in srečanj: »Lansko leto je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije. Če se dotaknem izjemno pozitivne izkušnje o Sloveniji, s katero so se komisarji in ministri vrnili v Bruselj prav zaradi dela vašega sektorja, sem prepričana, da je slovenska industrija sejmov in srečanj odlično pozicionirana, da se uveljavi ne le v evropskem, temveč tudi v svetovnem merilu.«
VIR GZS
