Evropska agencija za okolje (EEA) in agencija ACER sta pripravili skupno poročilo, ki prikazuje, kako bi lahko države članice EU izkoristile sinergije sodelovanja za sprostitev fleksibilnosti in izboljšanje energetske varnosti, hkrati pa prispevale k dolgoročni podnebni nevtralnosti.
Datum objave:
21. november 2023
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Evropska agencija za okolje (EEA) in agencija ACER sta pripravili skupno poročilo, ki prikazuje, kako bi lahko države članice EU izkoristile sinergije sodelovanja za sprostitev fleksibilnosti in izboljšanje energetske varnosti, hkrati pa prispevale k dolgoročni podnebni nevtralnosti.
Poročilo ugotavlja, da hitra rast obnovljivih virov energije (OVE) iz spremenljivih virov, kot sta sonce in veter, zahteva tesnejše sodelovanje med državami članicami, da bi podvojili fleksibilnost elektroenergetskega sistema EU.
Ključni vzvodi vključujejo boljše čezmejno načrtovanje in napovedovanje, večjo uporabo čezmejnih daljnovodov ter finančne spodbude in zanesljive informacije za odjemalce električne energije, da po potrebi prilagodijo povpraševanje.
Zaradi novega cilja deleža OVE v EU do leta 2030, ki znaša 42,5 odstotka bo v tem desetletju prišlo do pospešene dekarbonizacije oskrbe z električno energijo v EU, zato bo treba fleksibilnost evropskega elektroenergetskega sistema podvojiti, da bi sledili rasti OVE iz spremenljivih virov, to je sposobnosti elektroenergetskega sistema, da se prilagodi nihajoči proizvodnji in porabi energije.
Fleksibilnost je mogoče zagotoviti v različnih časovnih okvirih, kot so dnevi, tedni ali letni časi, in z različnimi tehnologijami. Plinske elektrarne za največjo proizvodnjo trenutno zagotavljajo velik del prožnosti, vendar so s prehodom na čisto energijo potrebne druge vrste virov prožnosti tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Izpolnjevanje izziva fleksibilnosti olajša uporabo OVE in prinaša koristi evropskim državam članicam in potrošnikom.
Ključni vzvodi vključujejo boljše čezmejno načrtovanje in napovedovanje, večjo uporabo čezmejnih daljnovodov ter finančne spodbude in zanesljive informacije za odjemalce električne energije, da po potrebi prilagodijo povpraševanje.
Zaradi novega cilja deleža OVE v EU do leta 2030, ki znaša 42,5 odstotka bo v tem desetletju prišlo do pospešene dekarbonizacije oskrbe z električno energijo v EU, zato bo treba fleksibilnost evropskega elektroenergetskega sistema podvojiti, da bi sledili rasti OVE iz spremenljivih virov, to je sposobnosti elektroenergetskega sistema, da se prilagodi nihajoči proizvodnji in porabi energije.
Fleksibilnost je mogoče zagotoviti v različnih časovnih okvirih, kot so dnevi, tedni ali letni časi, in z različnimi tehnologijami. Plinske elektrarne za največjo proizvodnjo trenutno zagotavljajo velik del prožnosti, vendar so s prehodom na čisto energijo potrebne druge vrste virov prožnosti tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Izpolnjevanje izziva fleksibilnosti olajša uporabo OVE in prinaša koristi evropskim državam članicam in potrošnikom.
Poročilo poudarja, da se mora fleksibilnost elektroenergetskega sistema EU do leta 2030 skoraj podvojiti v primerjavi s trenutnim stanjem, da bi lahko sledili rasti spremenljivih OVE. Pri tem je ključna izboljšana čezmejna povezanost elektroenergetskih sistemov držav članic.
Treba bi bilo zgraditi več čezmejnih povezav in bolje uporabiti obstoječo zmogljivost omrežja. Čezmejni vodi omogočajo učinkovit pretok električne energije prek meja tja, kjer je ta najbolj potrebna. Obstoječi in načrtovani čezmejni daljnovodi omogočajo fleksibilnost, ki se deli prek meja, leta 2030 pa bi za uravnoteženje elektroenergetskega sistema lahko na ta način preprečili prisilno omejevanje priključevanja spremenljivih OVE v omrežje.
Kombinacija odziva na povpraševanje in prihrankov energije ne le zmanjša račune za energijo, temveč zagotavlja tudi prepotrebno fleksibilnost, s čimer olajša priklapljanje OVE in podpira varnost oskrbe z energijo v Evropi. Leta 2030 bi lahko boljši odziv na povpraševanje in prihranki energije zmanjšali potrebo po oskrbi z energijo iz stabilnih virov.
Ključno je dovoliti, da cenovni signali spodbujajo naložbe in vedenje potrošnikov. Potrošniki potrebujejo tudi zanesljive informacije, da lahko sprejemajo dobre odločitve.
Poročilo poziva države članice, naj bolje ocenijo in pripravijo dopolnilne nacionalne in vseevropske ocene potreb po fleksibilnosti (o čemer trenutno razpravljajo evropski sozakonodajalci v okviru reforme zasnove trga z električno energijo).
Za spodbujanje skupnih čezmejnih politik bi lahko države članice uvedle regionalno sodelovanje na področju fleksibilnosti v svoje NEPN in vključile podrobne podatke o energiji v svoje projekcije zmanjševanja emisij.
Treba bi bilo zgraditi več čezmejnih povezav in bolje uporabiti obstoječo zmogljivost omrežja. Čezmejni vodi omogočajo učinkovit pretok električne energije prek meja tja, kjer je ta najbolj potrebna. Obstoječi in načrtovani čezmejni daljnovodi omogočajo fleksibilnost, ki se deli prek meja, leta 2030 pa bi za uravnoteženje elektroenergetskega sistema lahko na ta način preprečili prisilno omejevanje priključevanja spremenljivih OVE v omrežje.
Kombinacija odziva na povpraševanje in prihrankov energije ne le zmanjša račune za energijo, temveč zagotavlja tudi prepotrebno fleksibilnost, s čimer olajša priklapljanje OVE in podpira varnost oskrbe z energijo v Evropi. Leta 2030 bi lahko boljši odziv na povpraševanje in prihranki energije zmanjšali potrebo po oskrbi z energijo iz stabilnih virov.
Ključno je dovoliti, da cenovni signali spodbujajo naložbe in vedenje potrošnikov. Potrošniki potrebujejo tudi zanesljive informacije, da lahko sprejemajo dobre odločitve.
Poročilo poziva države članice, naj bolje ocenijo in pripravijo dopolnilne nacionalne in vseevropske ocene potreb po fleksibilnosti (o čemer trenutno razpravljajo evropski sozakonodajalci v okviru reforme zasnove trga z električno energijo).
Za spodbujanje skupnih čezmejnih politik bi lahko države članice uvedle regionalno sodelovanje na področju fleksibilnosti v svoje NEPN in vključile podrobne podatke o energiji v svoje projekcije zmanjševanja emisij.
Namen tega poročila je poudariti odziv na povpraševanje kot ključno rešitev za fleksibilnost, decembra pa bo ACER v pomoč državam članicam objavil še poročilo o ovirah pri odzivanju na povpraševanje.
VIR: Naš Stik
