Ljubljana, 13. maj 2024 - V medijih je bil objavljen dopis direktorice Agencije za energijo (AE) z dne 29. 4. 2024, naslovljen na ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, v katerem brani odločitev sveta agencije, ki kljub pomislekom stroke, gospodarstva in celo omenjenega ministrstva vztraja s prehodom na nov sistem obračunavanja omrežnine 1. julija letos. Na GZS smo opravili analizo novega sistema obračunavanja in z rezultati seznanili tako pristojno agencijo kot svet agencije. Ocenjujemo pa, da je potrebno na nekatere navedbe iz dopisa tudi javno replicirati in širše predstaviti zadržke zbornice do napovedanih sprememb. Ključni problem je, da reforma ni upoštevala specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme. 

Za lažje razumevanje se je potrebno ozreti v zgodovino in proces nastajanja predlagane reforme. Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Akt) je bil sprejet 25. novembra 2022, v času, ko so prevladali geopolitični vplivi zaradi izbruha vojne v Ukrajini. Prekinitev gospodarskih odnosov z Rusko federacijo je povzročila energetsko krizo tako pri dobavi in ceni zemeljskega plina kot ceni električne energije. V postopku javne obravnave akta zainteresirana javnost ni imela na voljo analiz vpliva nove metodologije na povišanje stroškov poslovnih odjemalcev. 

 

Na GZS predvidevamo, da so bili v nekem delu izdelani izračuni za gospodinjske odjemalce, ki so jih tudi mediji kasneje najbolj izpostavljali. Dejstvo pa je, da bi omrežninska reforma morala ponuditi analize, ki bi upoštevale specifike slovenske industrije ter njeno demografsko strukturo in bi bile podlaga za širšo in učinkovito javno obravnavo. Akt je sam po sebi zelo kompleksen dokument in po naši oceni ni razumljiv povprečnemu uporabniku distribucijskega in širše elektroenergetskega sistema, zato je bila javna obravnava že v izhodišču zelo otežena.

 

Akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektro operaterjev je bil objavljen šele 24. novembra 2023 v Uradnem listu RS, št. 118/2023. Šele z objavo novih tarifnih postavk je bila podana osnova za izračun. Poleg tega so lahko poslovni in ostali odjemalci dejansko izračunali nov strošek omrežnine šele v začetku letošnjega leta, ko je Agencija za energijo dokončno usposobila aplikativni primerjalnik in ga objavila na svoji spletni strani. Takrat smo lahko tudi na GZS pristopili k izračunom in analizi na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od 60 podjetij. Analiza je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem v uporabniških skupinah 2 (US 2), 3 (US 3) – srednja napetost in 4 (US 4) – visoka napetost, povečal za 2- do 4-krat. To na konkretnem primeru srednje velike livarne pomeni, da se bo skupni strošek omrežnine s 170.000 € na letni ravni povečal na 760.000 €. Do zelo primerljivih rezultatov so prišla nekatera elektro podjetja oz. dobavitelji električne energije, ki so izračune na željo svojih odjemalcev pripravili za njih. Prav tako je do podobnih rezultatov prišel elektro inštitut, na katerega so se obrnila nekatera podjetja.  

 

Z željo in ciljem, da najdemo sprejemljive rešitve za vse deležnike, smo izsledke izvedene analize, s predlogi za izboljšanje metodologije naslovili na MOPE, ki je pokazalo pripravljenost prisluhniti ugotovitvam in predlogom GZS na sestanku, na katerega so bili, s strani ministrstva, povabljeni tudi predstavniki Agencije za energijo. Konstruktivni dialog s predstavniki Agencije za energijo žal ni bil mogoč.

 

V nadaljevanju je ministrstvo preučilo primerjalne izračune stroškov omrežnine za poslovne odjemalce po uporabniških skupinah, ki jih je pripravila GZS, ter samo izvedlo izračune, in na podlagi tega predlagalo dveletno prehodno obdobje. Odločitev ministrstva tako ne temelji na predvidevanjih gospodarskih zbornic in združenj, ampak na ugotovitvah, do katerih je prišlo tudi ministrstvo po soočenju z rezultati analize GZS in lastnih izračunih.

 

Po izračunih Agencije za energijo bi naj poslovni odjemalci, ob nespremenjeni rabi električne energije iz omrežja, na letni ravni plačali od 9 do 15 % več omrežnine kot v letu 2023. Agencija pri uporabi tega podatka izpostavlja delež omrežnine v skupnem strošku električne energije, kar je po mnenju GZS zavajajoče. Omrežninska reforma namreč prinaša povišanje stroška omrežnine, ki je en del celotnega stroška električne energija. V tem smislu je potrebno ugotavljati vpliv reforme izključno na strošek omrežnine in ne na skupen strošek električne energije, ki je odvisen od dejanskega odvzema oziroma porabe. Odstotek povišanja stroška omrežnine bo tako veliko višji od obljubljenih 9 do 15 %, odvisno od uporabniške skupine, v katero se odjemalec uvršča. Kot že zapisano, se bo skupni strošek omrežnine po naših izračunih povečal za 2 do 4-krat.

 

Po izvedeni analizi vpliva omrežninske reforme na stroške in analizi vsebine metodologije na GZS ugotavljamo, da reforma dejansko ne zagotavlja optimizacije distribucijskega sistema in prilagoditve odjema. Glede na trajanje posameznih časovnih blokov (časovni blok 1 dejansko velja v dnevnem intervalu 11 ur), poslovni odjemalci praktično ne morejo prilagajati porabe, kar naj bi bil cilj novega sistema. Poleg tega se tarifne postavke za preneseno delovno energijo pri poslovnih uporabnikih (US 2, 3 in 4) v 2. časovnem bloku, ki v poletni sezoni (8 mesecev v letu) postane časovni blok 1, znižajo samo za cca 2 %. Navedeno znižanje v 2. časovnem bloku, glede na skokovito povišanje tarifnih postavk v 1. časovnem bloku zimske sezone (govorimo o povišanje za cca 995 % v US 3 in cca 400 % v US 4), ne pripomore k občutnemu zmanjšanju stroška omrežnine na letnem nivoju.

 

Industrija je povečini priklopljena neposredno na srednje napetostno omrežje, elektro intenzivna industrija pa na visoko napetostno omrežje. Srednje in visoko napetostno omrežje je večinoma precej robustno in zmogljivo, potrebe po optimizaciji pa so manjše kot na nizkonapetostnem omrežju. Iz tega sledi, da bo morala industrija plačevati veliko višje stroške omrežnine, čeprav ne povzroča preobremenjenosti omrežja.

 

Rezultati analize so pokazali anomalije, na katere je GZS dolžna opozoriti. Pričakovali smo sodelovanje in konstruktivni dialog vseh vpletenih deležnikov, saj gre za reformo, ki je strateškega pomena. Vsi deležniki, ki so prispevali k oblikovanju te reforme, bi morali za ugotovljene nesorazmerne učinke reforme posameznih odjemnih skupin prevzeti odgovornost in pokazati pripravljenost, da najdemo rešitve, ki bodo koristne in sprejemljive za vse.

VIR: GZS