Nacionalni odbor za otrokove pravice, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, poziva in opozarja: sodišča še vedno ne zasledujejo načela največje koristi otrok v sodnih postopkih, zakonodaja še vedno nima določenega najdaljšega roka za reševanje sodnih postopkov

Nacionalni odbor za otrokove pravice, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine  Slovenije, poziva in opozarja: sodišča še vedno ne zasledujejo načela največje  koristi otrok v sodnih postopkih, zakonodaja še vedno nima določenega najdaljšega  roka za reševanje sodnih postopkov v katerih so udeleženci otroci in mladostniki,  sodniki, odvetniki in zastopniki otrok niso dovolj usposobljeni za delo z njimi, država  še vedno ni uvedla ustreznega števila sodnih izvedencev klinične psihologije,  psihiatrov in pedopsihiatrov ter nadzor nad njihovim delom.  

Ugotovitve, stališča in priporočila Nacionalnega odbora za otrokove pravice, sprejeta na  seji 9. marca 2023, ponovno izpostavljajo vrsto vprašanj in izzivov, ki že leta ostajajo  nerešena. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), je skupaj z Mrežo za otrokove  pravice v preteklosti že (so)organizirala vrsto posvetov, tudi o vprašanjih, ki zadevajo  otroke in mladostnike v sodnih postopkih, vendar težave vsa ta leta ostajajo nerazrešene,  nekatere se celo še poglabljajo. Že leta 2015 smo na Pravni fakulteti v Ljubljani  soorganizirali izjemno dobro obiskan (300 udeležencev) in kakovosten posvet Otrok v  družinskih sporih. Leta 2022 smo pripravili dokument Postavimo otrokove pravice v  središče slovenske politike (listo 26. ugotovitev in predlogov za ukrepanje), ki smo ga  posredovali vsem političnim strankam. Nacionalni odbor za otrokove pravice žal ponovno ugotavlja, da se na terenu ni spremenilo praktično nič.  

Nacionalni odbor za otrokove pravice:  

1. poziva vse institucije, da z vso občutljivostjo ščitijo otrokove koristi in pravice ter pri  odločanju o otrokovi usodi upoštevajo načelo največje koristi otrok, kajti otrokove  koristi morajo imeti prednost pred koristmi drugih udeležencev v postopkih, tudi pred  koristmi staršev. Otroku z zadostno stopnjo razumevanja morajo (tudi na osnovi  mednarodnih konvencij) v postopkih pred pravosodnimi organi zagotoviti, da dobi vse  ustrezne informacije, da se z njim posvetujejo, da izrazi svoje mnenje ter da je  obveščen o možnih posledicah upoštevanja tega mnenja in o možnih posledicah  kakršne koli odločitve, 

2. predlaga sprejem ukrepov za večjo uporabo mediacije pri reševanju družinskih  sporov, zlasti ob razpadu družine. Pozivamo centre za socialno delo in sodišča, da  storijo več za motivacijo staršev, njihovo osveščanje o prednostih alternativnih oblik  reševanja sporov, da uporabijo mediacijo in ne zlorabljajo otrok z zavlačevanjem pri  sprejemanju odločitev,
3. v primerih preprečevanja stikov otroka z enim od roditeljev bi morala sodišča ravnati  vedno v otrokovo korist. Sodni spisi, v katerih je udeležen otrok, bi se morali reševati s  hitrostjo pripornih zadev (kjer so točno predpisani roki za reševanje). Z zakonodajo je  treba prav tako določiti najdaljši možni rok sodne obravnave, da se prepreči  nekajletno obravnavanje, večkratno viktimizacijo in nepopravljivo čustveno poškodbo  otroka,  

4. država naj za sodnike, odvetnike, tožilce, policijo, zastopnike in druge, ki se srečujejo  z obravnavo otrok in mladostnikov, uvede specializacije ter dodatna usposabljanja in  izobraževanja,  

5. državi predlaga, da nemudoma sprejme ukrepe za zagotovitev ustreznega števila  sodnih izvedencev klinične psihologije, psihiatrov in pedopsihiatrov ter zagotovi  kakovost njihovega dela, čim krajši čas priprave izvedenskega mnenja ter uvede  učinkovit nadzor nad njihovim delom.  

Na seji Nacionalnega odbora za otrokove pravice je bilo izpostavljenih še vrsto drugih  težav, ki zadevajo pravice otrok in mladostnikov. Na vse to in še več bi lahko opozarjal tudi  Varuh otrokovih pravic, če bi ga v Sloveniji imeli. 

S spoštovanjem,  

Vlasta Nussdorfer Darja Groznik predsednica Nacionalnega odbora predsednica Zveze prijateljev  za otrokove pravice mladine Slovenije

VIR: ZPM