Danes so se s simbolnim odvijanjem vijakov začela dela nadgradnje novogoriške železniške postaje.
Danes so se s simbolnim odvijanjem vijakov začela dela nadgradnje novogoriške železniške postaje. S to obnovo bo dosežen eden od pogojev za uvedbo kvalitetnega železniškega potniškega prometa, saj bo z izvedenimi ukrepi zagotovljena zmogljivejša infrastruktura, ki bo omogočala večjo funkcionalnost železniške postaje, večjo stopnjo varnosti ter večjo fleksibilnost in prepustnost železniškega prometa. Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica bo obsegala nadgradnjo tirnih naprav ter gradnjo novega otočnega in bočnega perona z urejenimi nadstreški, z informacijsko (tirni prikazovalniki, LCD zaslon, stebrički za klic v sili, ozvočenje …) in urbano opremo (klopmi in koši).
Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je na današnji krajši slovesnosti ob začetku del poudarila: »Posebej sem vesela, da je pomen tega projekta spoznala tudi Evropska unija, saj ga je za sofinanciranje iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost potrdil Svet Evropske unije.« Dodala je še: »Nova Gorica bo skupaj z Gorico postala kulturna prestolnica Evrope. Vsebine dogajanja pa bodo tudi v znamenju železnic in vlakov. Otvoritvena slovesnost se bo odvijala med obema železniškima postajama, goriško in novogoriško. Z vlakom se bomo peljali po slikoviti Bohinjski progi ob Soči. Eden od ciljev projekta EPK je še dodatno zbližati Gorico in Novo Gorico ter dokazati, da lahko življenje brez meja in čezmejno upravljanje ter sodelovanje vplivata na krepitev in rast mozaika evropskih držav in kultur. Veselim se že dogodkov v okviru Evropske prestolnice kulture prihodnje leto.«
O pomenu začetka današnje prenove je spregovoril tudi novogoriški župan Samo Turel: »Začetek današnje investicije ima več vidikov. Prvi je prenova našega bisera, Bohinjske proge, samega poslopja železniške postaje in modernizacija železniškega prometa, same postaje z novimi peroni v smislu trajnostnega razvoja. Drugi vidik je izjemno pomemben za mestno občino kot tudi za Evropsko prestolnico kulture, saj se danes simbolno začenja urejanje enega izmed temeljnih prizorišč dogodkov EPK, s podhodom, ki bo končno Novo Gorico z malo bolj direktno linijo povezal z območjem železniške postaje in pa tudi s sosednjo Gorico, in na ta način omogočil lažje prihajanje do prizorišča EPK. Za ta izjemno pomemben projekt za našo občino gre zahvala Ministrstvu za infrastrukturo in Direkciji RS za infrastrukturo, da lahko danes simbolično odvijemo prve vijake in da se gradbeni stroji prižgejo in začnejo z delom.
V okviru prenove je predvidena gradnja podhoda, ki bo povezal Trg Evrope z Novo Gorico ter omogočil varen in lažji dostop potnikov do peronske infrastrukture z dvigali pod vsemi postajnimi tiri tako, da bo možen dostop z obeh strani postaje.
Prav tako je predvidena obnova postajnega poslopja, ki bo obsegala obnovo tehničnih prostorov, čakalnice, blagajne in sanitarij ter delno obnovo fasade s sanacijo obstoječega nadstreška ob peronu, skladno s pogoji, pridobljenimi s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na vzhodni strani železniške postaje, neposredno ob predvidenem podhodu pod železniško progo, je predvidena gradnja novega parkirišča z avtobusnim postajališčem. Do parkirišča bo zgrajena nova dostopna cesta, ki se bo preko obstoječega cestnega priključka navezala na Erjavčevo cesto.
Nadgradnja bo zajemala tudi rušitev obstoječe ter gradnjo nove nakladalne rampe za avtovlake ter prenovo signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroinštalacijskih naprav.
Cilji prenove so:
- povečanje zmogljivosti postaje,
- povečanje stopnje varnosti prometa,
- uporabniku prijaznejša infrastruktura,
- fleksibilnejše odvijanje prometa,
- omogočeno obratovanje daljših tovornih vlakov.
Zaključek vseh del je predviden v mesecu januarju 2025.
Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 61,65 milijona evrov. Za izvedbo gradbenih del pa je bila s konzorcijem podjetij Kolektor Koling d. o. o., SŽ ŽGP Ljubljana d. d., GH HOLDING d. o. o., ISKRA d. o. o. podpisana pogodba v vrednosti 50,71 milijona evrov.
Projekt je sofinanciran s povratnimi evropskimi sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost v višini 43 milijonov evrov.
Vir: DRSI, MONG
Foto: Ana Rojc
VIR: MONG