Avtor:

Avtor fotografij:

Delež evropske industrije v končni porabi energije je v letu 2021 znašal 25,6 odstotka, poglavitna vira za energetsko oskrbo industrije pa sta bila elektrika in plin, ki sta pokrila dve tretjini vseh potreb.

Po podatkih evropskega statističnega urada je bila v letu 2021 industrija tretji največji porabnik končne energije, takoj za prometom in gospodinjstvi, in sicer je njen delež v končni rabi energije dosegel dobro četrtino vse porabe ali natančneje 25,6 odstotka. Dve tretjini potrebne energije si je industrijski sektor zagotovil s pomočjo električne energije (33,2-odstotni delež) in zemeljskega plina (32,7-odstotni delež), pri čemer je dobra polovica potrebne energije za delovanje evropske industrije prišla iz fosilnih virov. Pri tem je pomenljiv tudi podatek, da je bila več kot tretjina potrebne električne energije in polovica toplotne energije zagotovljena iz fosilnih virov. Kot rečeno, sta nafta in plin v letu 2021 zagotavljala dve tretjini potrebne energije za evropsko industrijo, preostali viri pa so imeli manjše deleže, in sicer nafta in naftni izdelki 9,8-odstotnega, obnovljivi viri in biogoriva 9,7-odstotnega in trdna goriva 6,4-odstotnega.

Zanimivi so tudi podatki o porabi posameznih industrijskih sektorjev, pri čemer je s porabljenimi 2.159 PJ oziroma 21,5-odstotnim deležem bila na vrhu kemična in petrokomečina industrija, sledili pa so ji industrija nekovinskih mineralov s porabljenimi 1.420 PJ oziroma 14,1-odstotnim deležem, industrija celuloze in papirja (1.361 PJ in 13,6-odstotnim deležem), proizvodnja hrane in pijače (1.168 PJ in 11,6-odstotnim deležem) ter proizvodnja jekla in železa (1.027 PJ in 10,2-odstotnim deležem). Najnižji delež skupne rabe končne energije pa je v letu 2021 zabeležil sektor proizvodnje usnja in tekstila, in sicer 1,3-odstotnega (129 PJ). Pri tem sta kemična in petrokemična industrija ter industrija nekovinskih mineralov kot poglavitni energent uporabljala predvsem zemeljski plin, ta pa je bil močno navzoč tudi v drugih industrijskih panogah, pri čemer pa je treba upoštevati, da se podatki nanašajo na obdobje pred sprejetjem evropske zaveze o občutnem zmanjšanju porabe plina kot dela ukrepov za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije.

VIR: Naš Stik