Gre za škodo na infrastrukturi, opremi, materialu in izgubi prihodka.
»Hitra pomoč gospodarstvu je najbolj učinkovit odgovor na stisko, v kateri so se znašla mnoga podjetja na najbolj prizadetih območjih. Ukrepi, ki jih je včeraj potrdil Državni zbor, gredo v pravo smer. Zato moramo s takim tempom nadaljevati«, pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Po dosedanjih podatkih, ki smo jih zbrali na GZS s strani članov, je škoda v gospodarstvu že blizu 400 milijonom evrov. Gre za škodo na infrastrukturi, opremi, materialu in izgubi prihodka. To so prve, neuradne ocene, ki jih bomo na zbornici zbirali tudi v prihodnjih dneh.
Podjetja na najbolj prizadetih območjih nas opozarjajo, da v prvi vrsti potrebujejo funkcionalno prometno infrastrukturo, da lahko sploh dostopajo do svojih podjetij, dovažajo material in odvažajo proizvode. Stanje je posebej pereče na Koroškem, na kar je v današnjem sporočilu za javnost opozoril tudi upravni odbor tamkajšnje gospodarske zbornice. »Pozivamo vlado in pristojna ministrstva, da zagotovijo na prizadetih območjih ustrezen kader, predvsem na področju infrastrukture in voda, ki bo lahko potrjeval in sprejemal nujne ukrepe pri sanaciji in čimprejšnji vzpostavitvi nujne infrastrukture. Ne le uradniki, ki sprejemajo vloge, ampak odločevalci na različnih področjih. Predlagamo tudi mobilne pisarne v Mežiški dolini, kar bo zagotovilo učinkovito delovanje in sprejemanje odločitev«, so med drugim zapisali v sporočilu. (Izjava za medije - izredna seja UO Koroške GZ.pdf) Podjetja so z zadovoljstvom sprejela tudi možnost, ki je predvidena v včeraj noveliranem zakonu, in sicer predplačilo do višine 10 % prehodne ocene škode upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje. Mehanizem za to pomoč pričakujemo v naslednjem tednu. Prav tako je potrebno čim prej zagnati shemo pomoči, ki je predvidena že v Zakonu o odpravi posledic po naravnih nesrečah iz leta 2004. Domisliti je potrebno tudi shemo pomoči za povrnitev škode na stavbah in za subvencioniranje nakupov nove opreme. Podjetja pričakujejo tudi pomoč pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev ter moratorij na komercialne kredite. Med predlogi s strani podjetij je tudi odlog plačila akontacije dohodnine, DDV in prispevkov za neposredno prizadete, navodila kako ravnati v primeru uničenih zalog in kaj z olajšavami, ki so jih prejeli za nakup opreme, če je bila ta uničena v poplavah. Veliko podjetij se obrača na nas tudi z vprašanjem, kako lahko pomagajo drugim podjetjem z donacijami. Ker obstoječa zakonodaja v primeru doniranja med pravnimi osebami ne omogoča davčnih olajšav, je GZS na pristojno ministrstvo poslala konkretno pobudo in sicer, v primeru, ko podjetje donira denar ali osnovno sredstvo (denimo stroj) drugemu podjetju, ki je prizadeto zaradi poplav oziroma ujme se določi, da se donacija za podjetje, ki donira, šteje kot davčno priznan odhodek. Za podjetje, ki prejme donacijo, pa takšna donacija ne viša njegove davčne osnove, kot je to trenutno predvideno po veljavni zakonodaji.
PR - GZS
Podjetja na najbolj prizadetih območjih nas opozarjajo, da v prvi vrsti potrebujejo funkcionalno prometno infrastrukturo, da lahko sploh dostopajo do svojih podjetij, dovažajo material in odvažajo proizvode. Stanje je posebej pereče na Koroškem, na kar je v današnjem sporočilu za javnost opozoril tudi upravni odbor tamkajšnje gospodarske zbornice. »Pozivamo vlado in pristojna ministrstva, da zagotovijo na prizadetih območjih ustrezen kader, predvsem na področju infrastrukture in voda, ki bo lahko potrjeval in sprejemal nujne ukrepe pri sanaciji in čimprejšnji vzpostavitvi nujne infrastrukture. Ne le uradniki, ki sprejemajo vloge, ampak odločevalci na različnih področjih. Predlagamo tudi mobilne pisarne v Mežiški dolini, kar bo zagotovilo učinkovito delovanje in sprejemanje odločitev«, so med drugim zapisali v sporočilu. (Izjava za medije - izredna seja UO Koroške GZ.pdf) Podjetja so z zadovoljstvom sprejela tudi možnost, ki je predvidena v včeraj noveliranem zakonu, in sicer predplačilo do višine 10 % prehodne ocene škode upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje. Mehanizem za to pomoč pričakujemo v naslednjem tednu. Prav tako je potrebno čim prej zagnati shemo pomoči, ki je predvidena že v Zakonu o odpravi posledic po naravnih nesrečah iz leta 2004. Domisliti je potrebno tudi shemo pomoči za povrnitev škode na stavbah in za subvencioniranje nakupov nove opreme. Podjetja pričakujejo tudi pomoč pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev ter moratorij na komercialne kredite. Med predlogi s strani podjetij je tudi odlog plačila akontacije dohodnine, DDV in prispevkov za neposredno prizadete, navodila kako ravnati v primeru uničenih zalog in kaj z olajšavami, ki so jih prejeli za nakup opreme, če je bila ta uničena v poplavah. Veliko podjetij se obrača na nas tudi z vprašanjem, kako lahko pomagajo drugim podjetjem z donacijami. Ker obstoječa zakonodaja v primeru doniranja med pravnimi osebami ne omogoča davčnih olajšav, je GZS na pristojno ministrstvo poslala konkretno pobudo in sicer, v primeru, ko podjetje donira denar ali osnovno sredstvo (denimo stroj) drugemu podjetju, ki je prizadeto zaradi poplav oziroma ujme se določi, da se donacija za podjetje, ki donira, šteje kot davčno priznan odhodek. Za podjetje, ki prejme donacijo, pa takšna donacija ne viša njegove davčne osnove, kot je to trenutno predvideno po veljavni zakonodaji.
PR - GZS
