V torek, 13. 2., in torek, 20. 2., ob 20.00 na TV SLO 1

Služba za komuniciranje RTV Slovenija

1. februar 2024 ob 12.21
Televizija Slovenija

Dokumentarno-izobraževalna serija Tipično slovensko, ki prinaša vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, naravno in nacionalno bogastvo ter družbo, tokrat v središče postavlja kurente in kurentovanje ter človeško ribico, njen habitat in edinstvenost.

Serija Tipično slovensko tako nadaljuje s poglobljenim in zanimivim pripovedovanjem tistega, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Doslej je že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, lipicance, velike uspehe male dežele, slovensko zavist in nagelj. Vse pretekle epizode serije so vsak trenutek dneva dostopne v TV aplikaciji RTV 365.

Scenaristka in urednica serije je Milica Prešeren.

Ne glede na muhavost letnih časov kurent vsako leto ob istem času odganja zimo in zlo ter kliče pomlad in dobro letino. Kljub temu naš najbolj množičen tradicionalen pustni lik ni več, kar je bil. Če so kurenti včasih hodili le po vaseh in so njihovi obhodi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, jih zdaj pogosto vidimo tudi v mestih in karnevalskih povorkah. Njihov divji ples in ropot zvoncev je v preteklosti podkrepila strah vzbujajoča oprava, danes pa, kot bi tekmovali, čigava je lepša. Pa še nadene si jo lahko vsak, čeprav je to bila nekoč domena le neporočenih moških.

Kaj je ostalo in kaj nastalo iz tega simbola slovenske identitete? Kje je domovina pernatih in kje rogatih kurentov? Zgodba o fantu, ki si prvič nadene kurentovo kapo in o kurentovanju nekoč in danes. S strokovno besedo jo pospremita Andrej Brence, etnolog in kustos iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in dr. Aleš Gačnik, etnolog in sociolog kulture.

Pravijo, da lahko živi 100 let, a je vseeno večno mlada, ponaša pa se tudi z izjemno sposobnostjo regeneracije okončin. Človeška ribica. Za nekatere je predmet raziskovanja, za druge občudovanja, za Slovence eden izmed najprepoznavnejših simbolov naše naravne dediščine, ki ji je nekaj pravljičnega pridiha s poimenovanjem »zmajevi mladiči« dal že Valvasor.

Čeprav človeško ribico, poimenovano tudi močeril ali proteus, najpogosteje povezujemo s Postojnsko jamo, živi tudi drugje v podzemnih vodah Dinarskega krasa in onstran slovenskih meja, razen črne, ki jo najdemo samo v Beli krajini. Kaj ogroža to največjo jamsko žival na svetu, kaj vse vemo o njej in česa ne? Kakšen navdih je modni oblikovalki in kako jo je v konzervo ujel avtor grafičnih podob?