Kmalu umetna inteligenca ne bo le tema ob kavi in predmet prvih nerodnih poskusov uporabe. Zgodba se ni začela zdaj, ampak pred desetletji. Ta trenutek le postaja del splošne javnosti in je tik pred tem, da še bolj poseže v naša življenja.

Algoritmi že dolgo odločajo. Povsod so se razpasli kot gobe po dežju. Algoritem poganja Booking.com, podpira nakupe letalskih vozovnic, vdihuje »pamet« Applovi Siri in Googlovemu asistentu. Prepoznava govorne ukaze, kadar izbiramo TV-programe. Navigacija z algoritmi predlaga najboljšo pot do cilja, Spotify pa nas zna z lastnim izborom glasbe povsem navdušiti. Tudi spletni iskalniki so v tej kategoriji, prav tako prevajalniki, Google pa vmes že testira tudi rešitve, ki znajo komunicirati v kar 300 jezikih. Še ni dovolj? Microsoft in Salesforce v svoje izdelke že integrirata funkcijo samodejnega pisanja elektronske pošte z umetno inteligenco. Po drugi strani kibernetski kriminalci z avtomatiziranimi orodji, ki jih poganja tudi umetna inteligenca, odkrivajo ranljivosti spletnih strani in opreme. S takšno tehnologijo so podprti tudi generatorji »deepfake« posnetkov in fotografij, sistemi za preprečevanje zlorab plačilnih kartic, pa tudi večina mobilnikov in seveda tudi družbena omrežja, ki so dolgoletni poligon množičnega testiranja in optimiziranja umetne inteligence. Kakopak, nekateri to kar priznajo, recimo ChatGPT, ki svoj osnovni model napaja tudi iz Twitterjeve baze. Predvsem pa se stalno uči, tudi na podlagi naših pogovorov z njim, zdaj pa se bo še hitreje usposobil, saj ga v svoje izdelke drugo za drugim integrirajo velika podjetja.

Umetna inteligenca omogoča tehničnim sistemom, da zaznavajo okolje, obdelajo, kar zaznajo, in rešijo problem, pri čemer ravnajo v skladu z določenim ciljem. Takšni sistemi lahko na podlagi analize učinkov svojih predhodnih dejanj do določene mere samostojno prilagajajo svoje vedenje. Pri umetni inteligenci bomo morali sprejeti, da njena podoba ni homogena. Lahko je v obliki programske opreme, klepetalnikov (chatbotov), virtualnih asistentov, lahko je integrirana v programsko opremo, kot so urejevalnik besedila in/ali preglednic, odjemalec za elektronsko pošto in program za upravljanje strank. Lahko pa je tudi del naprav, kot so roboti, v bodoče pa tudi vozila s podporo samodejni vožnji. Umetna inteligenca sicer že danes rešuje pločevino in življenja z varnostnimi sistemi v avtomobilih, skrbi, da se droni malce manj zaletavajo v drevesa, in bilo bi neverjetno, da se ta AI-ofenziva ne bi nadaljevala s popolno integracijo in sobivanjem »naravne« in umetne inteligence.

»Upiranje nima smisla.« Borg iz Zvezdnih stez je že vedel. A ljudje smo uporniki, v človeški naravi je, da se mnogi težje prilagajajo spremembam. Umetna inteligenca bo zagotovo sprožila viharje in to kmalu. Viharje v splošni javnosti, ki morda ne bo razumela in sprejela njene vseprisotnosti in vse bolj očitnega vpliva na zelo konkretne stvari v naših življenjih. Povzročila bo nevihte v politiki, ki bo v duhu časa iskala svoj prostor in priložnost, da pokaže, kako zelo skrbi za nas. Neizogibno prihajajo novosti zakonodaje in regulative, ki bodo morale vzpostaviti nekaj meja umetni inteligenci, vpeljati mehanizme nadzora in minimalno raven transparentnosti algoritmov. Čaka nas kup pravnih postopkov, kjer se bo ustvarjala nova sodna praksa za primere, kjer bosta vpletena tudi odgovornost algoritmov, njihovih lastnikov in uporabnikov ter dovoljen obseg njihovega avtonomnega odločanja. Ste za skok v medicino? Kako se bomo počutili, če nam bo diagnozo s posnetkov računalniške tomografije postavil kar »računalnik« in ne radiolog, ker je ta s hkratnim delom v javnem in zasebnem sektorju trenutno prezaseden in boste na njegov izvid čakali nekaj mesecev, vmes pa morda razmišljali o rezervaciji parcele na Žalah? Ravno te dni sem z zanimanjem prebral novico, da naj bi umetna inteligenca z analizo podatkov mamografa prepoznala rak dojk nekaj let, preden se je manifestiral. Bodimo pošteni, domena znanstvene fantastike nam je to prihodnost že hollywoodsko vizualizirala, zdaj pa nam ti scenariji dejansko trkajo na vrata. Svet kar naenkrat postaja precej drugačen, meje med analognim in digitalnim pa se brišejo, tudi po zaslugi umetne inteligence, ki je ravno dovolj pametna, da nas zna individualno nagovarjata na način, ki je dovolj človeški, tako da nam zleze pod kožo, pa četudi nismo diplomant fakultete za računalništvo in informatiko.